NOVOSTI

EUROPEAN JOURNAL OF ENGLISH STUDIES Vol. 17 
MYTHS OF EUROPE: EAST OF VENICE (guest Editors: Ljiljana Ina Gjurgjan & Aidan O’Malley)
(vabilo za oddajo prispevkov / call for papers)

Retorike prostora
Mednarodna konferenca
Ljubljana, 24.-25. november 2011

Vabilo za referate

Organizatorji: Slovensko društvo za primerjalno književnost, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede; finančna podpora: JAK

Mednarodna konferenca izhaja iz obravnave razmerja med prestolnico in kulturo, kot jo je utemeljil Stephen Mullaney (“Toward a Rhetoric of Space in Elizabethan London”, 1997): urbanistična ureditev in rituali, ki jo podpirajo, v mestu, ki ima kot prestolnica skupnosti kulturno(zgodovinsko) privilegiran prostorski položaj v skupnosti, razkriva delovanje moči. Teme konference prenašajo poudarek te novohistoristične perspektive posebej na vlogo literature ter literarnih zgodovin v razmerju med prestolnico in kulturo, omogočajo modifikacije te perspektive z vidika (Ecove, Lotmanove itn.) semiotike kulture, to pa zaradi premika raziskovanja v  posamezne srednje-,  vzhodne- ter južnoevropske prostore, ki pri vzpostavljanju prestolnic kot kulturnih centrov skupnosti, zdi se, še posebej privilegirajo literaturo in literarne zgodovine.  

Navedeni prostori zaradi specifičnih političnozgodovinskih okoliščin tudi s prostorskimi znaki svojih prestolnic soustvarjajo identiteto posameznih skupnosti, ki se zlasti od okoli sredine 19. stoletja (ki je tudi obdobje urbanističnih modernizacij) naprej prepoznavajo kot nacionalne skupnosti, državnopolitično emancipacijo kot pripisano potrditev te identitete pa so večinoma dosegle proti koncu 20. stoletja. Literarne in kulturne zgodovine teh skupnosti torej razkrivajo primerljivo specifiko (veliko mero podobnosti) v ureditvi oziroma reprezentaciji prestolnice kot centra kulturnega prostora. Podobnost pri tem še posebej razkriva raziskovalno izhodišče v Pirjevčevi tezi, po kateri se literatura tiste nacionalno opredeljene skupnosti, ki (še) ni vzpostavila svoje politične emancipacije v lastno državo, poistoveti s kulturo in kot taka zaradi manka državne infrastrukture opravlja tudi državnoinstitucionalne funkcije.

Osrednji predmet konferenčne raziskave je torej obravnava reprezentacijskega “značaja” prestolnice kot kulturnega in političnega "centra" prostora kake (nacionalne) skupnosti, zlasti z vidika vloge literature ter nacionalnih in primerjalnih literarnih zgodovin, ki so v procesu nacionalne in/oziroma državnopolitične emancipacije privzele privilegiran položaj v kulturi in državotvorno funkcijo, s tem pa temeljno zaznamovale modernizacijsko urejanje in vzdrževanje centralnega urbanega prostora prestolnice, ki je tudi vzvratno oziroma nadalje poddpiral vlogo literature ter nacionalnih in primerjalnih literarnih zgodovin v identitetah skupnosti, do vključno sodobnosti znotraj Evropske zveze, ki si identiteto načeloma vzpostavlja iz kulturnih raznolikosti svojih članic. 

Okvirne teme konference:

1. teoretski vidiki raziskave načinov, po katerih se opomenja kulturni prostor (perspektive novega historizma in semiotike kulture, kulturne vloge primerjalnih in nacionalnih literarnih zgodovin).
2. Konkretne ureditve posameznih prestolnic oziroma urbanih prostorov kot kulturnih centrov posameznih skupnosti: prostorskih znakov, kot so spomeniki, stavbe, ulice in trgi z referenco na literaturo; prostorska razmerja med njimi in vloga literarnih zgodovin pri vzpostavitvi teh razmerij.
3. Rituali (posebej v navezavi na literarne prostorske znake) kot reprezentacije identitete prostora: rituali, ki potekajo v prestolniškem prostoru in vzdržujejo identiteto skupnosti, tako da ciklično ali v prelomnih zgodovinskih dogodkih literarno-kulturno "posedanjajo" preteklost oziroma reprezentirajo “iznajdbo tradicije” posameznih skupnosti).
4. Razmerja med prostorskimi znaki prestolnice v tistih kulturnih prostorih oziroma njihovih posameznih zgodovinskih obdobjih, v katerih kulturna skupnost ni politično (državno) emancipirana, marveč deluje znotraj te ali one širše (npr. večnacionalne) državnopolitične tvorbe: a) prostorski znaki države utegnejo biti z vidika ideološke hegemonije drugačni od prostorskih znakov državnopolitično neemancipirane skupnosti v (lokalni) prestolnici te skupnosti; b) urbanistični cilji pri modernizaciji prestolnice (zlasti od sredine in konca 19. stoletja naprej do danes) lahko poudarjajo to ideološko razliko; c) možna ideološka selekcija (literarno) prostorskih znakov kot prostorsko-materialnih “dokazov” za navzočnost manjšinske skupnosti (kot “neumestljive”) v kulturnem prostoru in vloga nacionalnih in primerjalnih literarnih zgodovin pri tej selektivni izgradnji semiotične infrastrukture.
5. Reprezentacije prestolnice kot kulturnega centra skupnosti (posebej v navezavi na literarno tradicijo): a) v literaturi (tudi potopisju itn.); b) z gledališčem; c) v likovni umetnosti; itn.       

Rok za oddajo naslova referata (20 minut), kratkih povzetkov (250-300 besed), informacije o avtorju/avtorici (5 vrstic) in polnega naslova za komuniciranje je 30. julij 2011.
Kontaktna naslova:  Vanesa Matajc ( vanesa.matajc@guest.arnes.si ), Varja Balžalorsky (bvarja@gmail.com )  
 

VILENICA 2011
Živo branje: literatura, znanost in humanistika / Reading Live: Literature, Science and Humanities
9. mednarodni komparativistični kolokvij
Lipica, 8.-9. september 2011 (call for papers, program in povzetki)


Irma Ratiani: Gruzinska “različica” svetovne književnosti: kratek pregled literarnih procesov v 19. in 20. stoletju
Ljubljana, četrtek, 17. marca 2011, Mala dvorana ZRC SAZU (Novi trg 5, drugo nadstropje), 11.00. 

Irma Ratiani je predstojnica oddelka za splošno in primerjalno književnost na tbilisijski državni univerzi Ivane Javakhishvili, direktorica Inštituta za gruzinsko literature Shota Rustaveli in predsednica Gruzinskega društva za primerjalno književnost. Ukvarja se z literarno teorijo in primerjalno književnostjo v širšem kulturnem kontekstu. Namen njenega predavanja je predstaviti slovenskim kolegom specifično interpretacijo poglavitnih trendov in usmeritev pri sprejemanju koncepta ”svetovne literature” v 19. in 20. stoletju – prek opazovanja kolonialnih in post-kolonialnih izkušenj v gruzinski literaturi.


Namenite del dohodnine v pomoč SDPK!

Spoštovani člani in prijatelji Slovenskega društva za primerjalno književnost,

najprej se zahvaljujemo vsem, ki ste tudi v preteklem letu podpirali naše dejavnosti in načrte ter prispevali k temu, da se bomo v prihajajočem letu lahko srečali na mednarodnem kolokviju Literarne manjšine in hibridne identitete ter  na mednarodni konferenci Retorike prostora. Dejavnost društva pa bomo po naših finančnih in drugih zmožnostih tudi v prihodnjem letu skušali popestriti z gostujočimi predavanji tujih, renomiranih komparativistiov.

Dovolite, da vas ob tem spomnimo na možnost, da prosti del dohodnine namenite v pomoč društvu. Kot najbrž že veste, to za vas ne predstavlja nikakršnih stroškov. V primeru,da se odločite za ta korak, vas prosimo da izpolnite obrazec in ga do konca leta pošljete na svoj davčni urad. Ob velikodušni podpori s strani donacij, ki jo je društvo uživalo v preteklosti, smo prepričani, da našemu prizadevanju za uveljavljanje (slovenske) literature doma in v tujini tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo zagona.

za SDPK
Marcello Potocco in Barbara Zorman
 

Darko Suvin: Brecht in emocija; vživetje proti so-čutenju.
Ponedeljek, 13. 12. 2010 ob 12. uri, Mala dvorana ZRC SAZU (Novi trg 4, 2. nadstropje). Predavanje bo v angleščini.

Darko Suvin bo v predavanju izhajal iz definicije emocije, po kateri so emocije del kognitivnega procesa, pri čemer jih bistveno opredeljuje povratni odziv, povezan z vrednotami in družbeno hegemonijo. Emocije pri Brechtu po njegovem mnenju zavračajo nekritično prevlado bodisi enodimenzionalnega razuma bodisi popačenih čustev, Brecht pa se
namesto za empatični odziv zavzema za precizno stopnjevano in prikazano simpatijo (sočutje, solidarnost). Slednja izhaja iz vzpostavljene distance med opazujočim in opazovanim. Iz te perspektive se izkažejo kot preživeta vsa tista stališča, ki Brechtovo delo razumejo kot neemocionalno ali pa kot razdeljeno na razum in emocije.
 

Knjiga – ekonomija kulturnih prostorov / The Book: An Economy of Cultural Spaces
Mednarodna konferenca / International Conference

Ljubljana, ZRC SAZU, 25.–26. 11. 2010

(program in povzetki - brošura PDF)

Četrtek, 25. novembra 2010 / Thursday, November 25, 2010

9.30 Pozdravni nagovor / Opening address: Marko Juvan

Uvod / Introduction: Jola Škulj: A Challenging Game of Books and Free Interplay of Cultural Transfer

10.00 – 11.00 Plenarno predavanje / Plenary lecture

   Bala Venkat Mani: Bibliomigrancy and the Bourgeois Private Library: The Making of World Literature in Reclam’s Universalbibliothek (1910-1945)

11.00 – 11.15 Odmor / Coffee break

11.15 – 13.15 Prvo zasedanje / First session (chair: Jüri Talvet)

   César Domínguez: Premodern World Literature and Circulation before European Hegemony: Cultural Routes between Europe and Outremer, 1250-1350

   David Šporer: Renaissance Poetry, Print and the Role of Marin Držić

   Nele Bemong: The Distribution and Parading of Cultural and Social Capital in Flemish Nineteenth-Century Literature

   Dragos Jipa: Canon littéraire et dispositifs éditoriaux : La collection des  ‘Grands Ecrivains Français’ (1887-1913)

13.15 – 15.00 Kosilo / Lunch

15.00 – 16.45 Drugo zasedanje / Second session (chair: César Domínguez)

   Jüri Talvet: The Lingering Journey of Poetry from ‘Peripheries’ to ‘Centres’: The Estonian Case of F. R. Kreutzwald’s Epic Kalevipoeg (1861) and Juhan Liiv’s (1864-1913) Lyrical Work

   Marijan Dović: Mediatory Role in the Literary System: Three Periods in Slovenian Literature

   Jiřina Šmejkalová: Researching Cold War Books in the 'Other Europe': Methods, Concepts, and Resources

16.45 – 17.00 Odmor / Coffee break

17.00 – 18.00 Plenarno predavanje / Plenary lecture

   Miha Kovač: Materials, Gatekeepers and Artists: Impact of Publishing Business Models on the Content of Books

20.00 Večerja v stari Ljubljani / Dinner in the Old Town

Petek, 26. novembra / Friday, November  26

9.30 – 10.30 Plenarno predavanje / Plenary lecture

   Alexis Weedon: Changing Attitudes to the Value and Status of the Book: Looking Back over Two Centuries

10.30 – 10.45 Odmor / Coffee break

10.45 – 12.15 Tretje zasedanje / Third session (chair: Nele Bemong)

   Svend Erik Larsen: The Book as a True Copy?

   Marijana Hameršak: How did Fairy Tales Become a Genre of Croatian Children’s Literature? Book History without Books

   Slavica Srbinovska: The book: A Space of an Imaginary Identification and Cultural Dialogues

12.30 – 13.15 Predavanje v Semeniški knjižnici / Lecture in the Seminary Library

   Luka Vidmar: Ljubljana as the New Rome: The Establishment of the Public Library in the Collegium Carolinum

13.30 – 15.00 Kosilo / Lunch

15.00 – 16.45 Četrto zasedanje / Fourth session (chair: Jiřina Šmejkalová)

   Maja Breznik: Culture as Productive Reproduction

   Tiina Aunin: The Book: An Object of Our Shared Understanding of Media Change

   Aleš Vaupotič: The Book and the World Wide Web

16.45 – 17.00 Odmor / Coffee break

17.00 – 18.00 Plenarno predavanje / Plenary lecture

   Anna Notaro: Towards Book 2.0

Jón Karl Helgason (Reykjavik, Islandija): Visual translation of Njáls Saga  (Vizualni prevodi Sage o Njalu)
Ponedeljek, 24. 5. 2010, ob 9.00, Modra soba Filozofske fakultete (soba 526)

Jón Karl Helgason je docent na oddelku za islandske in primerjalne kulturne študije na Islandski univerzi v Reykjaviku. Raziskovalno se ukvarja s posrednjeveško recepcijo islandskih sag in z islandsko kulturno zgodovino 20. stoletja. Med njegovimi knjigami so: Hetjan og höfundurinn (1998), The Rewriting of Njáls saga (1999), Höfundar Njálu (2001) in Ferdhalok (2003). njegova najnovejša knjiga, Mynd af Ragnari í Smára, biografija kulturnega mecena Ragnarja Jónssona (1904–1984), je bila nominirana za Islandsko literarno nagrado leta 2009.

Helgason je izdelal interaktiven CD-ROM z okrog 360 ilustracijami iz izdaj in prevodov islandske Sage o Njalu. Ta izdelek je del avtorjeve obširne raziskave predelav te srednjeveške družinske sage. V svojem predavanju bo Helgason obravnaval omenjeni korpus, pa tudi njegove politične in stilistične implikacije. Predavanje organizirajo Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Slovensko društvo za primerjalno književnost in Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Predavanje bo v angleščini. 

Esej in singularnost // The Essay and Singularity
Mednarodna konferenca / International Conference

Ljubljana, Mala dvorana ZRC SAZU, Novi trg 4/II, 22.–23. 10. 2009

Program / Programme 

Četrtek, 22. oktobra / Thursday, October 22

15.15 Uvodne besede / Opening Remarks

15.30–16.30 Uvodno predavanje / Introductory Lecture

Peter V. ZIMA: Esej in esejizem med modernizmom in postmodernizmom / Essay and Essayism between Modernism and Postmodernism

Diskusija / Discussion

16.30–17.00 Odmor / Break

17.00–18.30 Prvo zasedanje / First Session

Marko URŠIČ: Kdo govori v Montaignevih Esejih? / Who Speaks in Montaigne’s Essays?

Ignacija J. FRIDL: Esej z vidika antične filozofije / The Essay from the Perspective of Ancient Philosophy

Marko JUVAN: Esej in interdiskurzivnost: Vednost med singularnostjo in sensus communis / The Essay and Interdiscursivity: Knowledge between Singularity and sensus communis

Diskusija / Discussion

Petek, 23. oktobra / Friday, October 23

10.00–11.30 Drugo zasedanje / Second Session

Miran ŠTUHEC: Esej in njegove nacionalne določnice? / The Essay and Its National Qualifiers?

Ivo POSPÍŠIL: Singularnost in češki medvojni esej med tokovi: F. X. Šalda, Karel Čapek, Jaroslav Durych / Singularity and the Czech Interwar Essay among the Streams: F. X. Šalda, Karel Čapek, Jaroslav Durych

Péter HAJDU: Narativni in metaforični diskurz v biografskih esejih / Narrative and Metaphorical Discourse in Biographical Essays

Diskusija / Discussion

11.30–12.00 Odmor / Break

12.00–13.30 Tretje zasedanje / Third Session

Remo CESERANI: Esejistični slog Walterja Benjamina / The Essayistic Style of Walter Benjamin

Iztok OSOJNIK: Esej in singularnost / The Essay and Singularity

Tomaž TOPORIŠIČ: Scenski esej kot singularnost in performativnost / The Essay on Stage: Singularity and Performativity

Diskusija / Discussion

13.30–15.30 Kosilo / Lunch

15.30–17.00 Četrto zasedanje / Fourth Session

Tomo VIRK: Esej in narava literarnovednega diskurza / The Essay and the Nature of Discourse in Literary Criticism

Bart KEUNEN: Profana iluminacija skozi esejistično pisanje in mišljenje. Benjamin in Bahtin o vrednosti vsakdanje izkušnje / Profane Illumination through Essayistic Writing and Thinking. Benjamin and Bakhtin on the Value of Everyday Experience

Darja PAVLIČ: Eliotov koncept impersonalnega kritištva in poetika singularnosti / Eliot’s concept of Impersonal Criticism and the Poetics of Singularity

Diskusija / Discussion

17.00–17.30 Odmor / Break

17.30–18.30 Sklepna diskusija / General Discussion
 

7. Mednarodni komparativistični kolokvij VILENICA 2009
"Kdo izbere?" Literatura in literarno posredništvo / "Who Chooses?" Literature and Literary Mediation
Lipica, 3.-4. september 2009
program in povzetki

Mednarodna znanstvena konferenca - vabilo
“Totalitarianism and Literary Discourse (20th century experience)”
Tbilisi, Gruzija, 7-9. oktobra 2009.

Vabilo k sodelovanju z gruzinskimi komparativisti in revijo Sjani
Prenovljeno Gruzijsko društvo za primerjalno književnost je na Evropski mreži za primerjalno književnost vabilo k vzpostavljanju partnerstev. Odgovorili smo s predlogom o izmenjavi društvenih revij in recenzij. Tri številke Primerjalne književnosti so odposlane v Tbilisi; kmalu pričakujemo gruzijsko revijo Sjani / Misli (izhaja enkrat letno; članki so recenzirani). Ob tem je Gruzijsko društvo za primerjalno književnost povabilo člane SDPK k sodelovanju pri reviji Sjani s članki s področja filologije, književnosti, literarne teorije, primerjalnih študij, kulture in estetike; v gruzijskem, angleškem, nemškem, ruskem ali francoskem jeziku. Rok za oddajo članka je 20. december 2009. Navodila za oblikovanje so dostopna na naslovu: www.litinstituti.ge ali http://www.litinstituti.ge/english/cit-ingl-stile.htm, torej na spletni strani Instituta Sota Rustaveli za gruzijsko književnost in Gruzijskega društva za primerjalno književnost. Za dodatne informacije je tu naslov: maillit@litinstituti.ge.

6. Mednarodni komparativistični kolokvij VILENICA 2008
Avtor: kdo ali kaj piše literaturo? / The Author: Who or What Is Writing Literature?
Lipica, 4.-5. september 2008, program in povzetki referatov

Responding to cosmopolitanism: the new identities of literary theory
Odgovor na kozmopolitstvo: nove identitete literarne teorije
ICLA Committee on Literary Theory International Colloquium, Ljubljana   5-7 June 2008
program in povzetki

Simpozij: Dostojevski: včeraj in danes
Cankarjev dom, Ljubljana, dvorana M3; sreda, 5. marec 2008, ob 12.00

Slovensko društvo za primerjalno književnost vabi na simpozij, posvečen Fjodorju Mihajloviču Dostojevskemu. Organizacijo je prevzela Študentska založba v sodelovanju z Literarno-umetniškim društvom Literatura in Cankarjevim domom. Simpozij bo obravnaval opus ruskega klasika z različnih vidikov, med katerimi so poudarjeni rusistični in komparativistični; slednje so v svojih referatih prispevali člani Slovenskega društva za primerjalno književnost.    
” … bivanje človeka brez vere v svojo dušo in njeno nesmrtnost je nenaravno, nepredstavljivo in neznosno.”

Kaj nam klasik Fjodor Mihajlovič Dostojevski v svojih delih sporoča danes? Katere njegove misli so ponovno aktualne in katere niso nikoli izgubile aktualnosti? Za katere plasti njegove ustvarjalnosti potrebujemo natančnejšo zgodovinsko podlago? Kakšen poudarek daje Dostojevskemu branje Mihaila Bahtina?
Slovenski bralec je lahko v zadnjem letu zapolnil še nekaj vrzeli v svojem branju Dostojevskega: V zbirki Beletrina (Študentska založba) sta izšla Dnevnik pisatelja I. in II. ter kratka proza Nespodobna anekdota, pri zbirki Labirinti (LUD Literatura) pa eden izmed ključnih tekstov Mihaila Bahtina: Problemi poetike Dostojevskega. Pravi čas je torej, da ponovno poskusimo odgovoriti na nekaj vprašanj, ki se zastavljajo ob branju Dostojevskega. Prav zato smo s Cankarjevim domom organizirali simpozij, na katerem bodo referenti z najrazličnejših vidikov osvetlili ustvarjalnost velikega ruskega pisatelja 19. stoletja. Za udeležbo na simpoziju zbiramo predhodne prijave. Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do ponedeljka, 3. marca, na jelka.ciglenecki@zalozba.org, info@zalozba.org ali po telefonu (01)-421-41-70 in poslali vam bomo brezplačne vstopnice.

12.00 OTVORITEV
    Aleksander Skaza: Pisatelj in ideolog F. M. Dostojevski, avtor Dnevnika pisatelja
    Urša Zabukovec: Dostojevskega "balada" o Rusiji in Evropi: epilog versus "slaba neskončnost"
    Pavle Rak: Dostojevski in Tolstoj o vojnah: Evangelij in ideologija
13.30-14.00 PREMOR
    Ivan Verč: Bedni ljudje F.M. Dostojevskega in vprašanje realizma
    Katarina Marinčič: Pozneje v naši zgodbi: Dostojevski, Balzac in neizpolnjene obljube
    Jola Škulj: Kočliivost prigode: dialogizem in narativna identiteta
    Neža Zajc: Ivanova skrivnost
16.00-16.30 PREMOR
    Vid Snoj: Človek v dialogu: Ivan Karamazov in njegov satan
    Blaž Podlesnik: Dnevnik, laž in literatura
    Janko Kos: Dostojevski in vprašanja o bogu
    Tomo Virk: Akunin in Dostojevski

Vid Snoj: Misliti Kafko
Dvorana Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v Ljubljani, sreda, 21.november. 2007, ob 19. uri

Predavanje “MISLITI KAFKO” obravnava številne »mislece Kafke«, ki so skušali razložiti “nerazložljivo” Kafkovega sveta, občutje Unheimlichkeit  (“nedomačnosti”), ki ga vzbujajo Kafkova besedila. Poskusi preseganja te nerazložljivosti so razlage, ki segajo od filološke do alegoričnih; slednje razbirajo “Kafko kot drugorek, kot prevod v to ali ono izročilno religiozno (judovsko ali, čeprav bolj omejeno, tudi krščansko) oziroma vednostno (filozofsko, psihološko, psihoanalitično) sovisje”. Snojeva razlaga pojasnjuje nerazložljivost Kafkovih besedil z njihovo “samorazlago” in temeljno Kafkovo izkušnjo, da je razodetje v zdajšnjem času nejasno in nerazložljivo v izročilu: v Kafkovem tekstu torej obstaja referenca judovskega izročila, vendar se tekst ne dopušča razložiti z njim.

Alenka Jovanovski: Pomen igre v teoriji estetskega izkustva
Dvorana Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v Ljubljani, sreda, 13. junija 2007, ob 19. uri.

Igra v estetskem izkustvu igra bistveno vlogo, ki je teorija estetskega izkustva vsaj od 18. stoletja dalje ni prezrla. Prek igre je na ravni bralnega dejanja mogoče razložiti konstitucijo tekstnega smisla (Iser, Gadamer) in bralčevega samorazumevanja. Na drugi strani je igra s principom gibanja sem-ter-tja pogoj za moment ontološke polnosti v estetskem izkustvu (Novalis, Heidegger, Barthes, Frank). Z obema razsežnostma igre se teorija estetskega izkustva postavlja vzporedno teoriji subjekta. Najnovejša pojmovanja igre (Iser) hermenevtičnemu in ontološkemu momentu estetskega izkustva dodajata še moment igre, ki vzdržuje ločnico med realnim in fiktivnim.

Jelka Kernev Štrajn: Allegoria in factis in renesansa alegorije v 20. stoletju
Dvorana Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v Ljubljani, četrtek, 7. junija 2007, ob 19. uri.

Predavanje bo s kratkim orisom nekaterih sodobnih teoretskih obravnav alegorije in s selektivnim pogledom v zgodovino alegorije opozorilo, da je določene konceptualne nastavke simboličnih in alegoričnih tekstnih strategij, značilnih za literarne in interpretativne prakse od romantike do postmodernizma, mogoče zaslediti že v nekaterih spisih cerkvenih očetov in pri Danteju. Hkrati bo razmišljalo o tem, kako lahko srednjeveška alegorija prispeva k razumevanju sodobnih literarnih praks.  

Rastko Močnik: Od strukturalne analize do polifonije. Alternativna predstavitev Julije v slovenski književni vedi (predavanje)
Dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, v četrtek, 31. maja 2007, ob 19. uri.

V knjigi Julija Primic v slovenski književni vedi (Založba Sophia, Ljubljana, 2006) sem se v glavnem zanašal na strukturalno metodo, v tokratnem predavanju pa bom prikazal poskus, da izdelamo močnejšo teorijo, ki bi lahko obdelala mit, vednost in stroko v enotnem problemskem polju in z enotnim konceptualnim aparatom. Taka teorija bi lahko analizirala tudi "prehode" med raznimi vrstami diskurzov ali vsaj razlike med njimi. To bo teorija govorne polifonije. Izhajal bom iz predelave Bahtinove teorije, ki jo je predložil Oswald Ducrot. Ducrotova teorija je teorija jezika, mi pa obdelujemo diskurze: zato bomo morali Ducrotovo teorijo argumentacije v jeziku nekoliko "oslabiti" in jo pomakniti nazaj bliže k Bahtinu in njegovi šoli (Vološinov, Medvedev). Natančneje bomo obdelali Stritarja in Prijatelja in poskusili določiti, v čem je razlika med mitom in vednostjo.

Nike Kocjančič Pokorn: (Avto)cenzura v prevodih otroške in mladinske književnosti. (predavanje)
Dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, v torek, 22. maja 2007, ob 19. uri.

Prevod ni nikoli posledica nevtralnega in objektivnega prenosa vsebine izvirnika v ciljni jezik. Na eni strani je vsak prevod interpretacija, samosvoja reprodukcija besedila, ki se dovrši ob razumevanju izrečenega v besedilu, odraz posebnega razumevanja izvirnika, ki se izmika popolnemu in dokončnemu zajetju; na drugi strani pa je vsak prevod tudi odraz vrednot in ideoloških in poetoloških pozicij ciljne družbe. V mnogih družbah, tudi slovenski, so manipulacije, kulturni predsodki, asimilacije in namerna preoblikovanja ciljne kulture najbolj razvidni v prevodih otroške in mladinske literature. Takšno poseganje ciljne družbe, ki skuša zakriti ali potlačiti vse teme in elemente, ki niso v skladu s stereotipnim in tradicionalnim razumevanjem Drugega, bo prikazano na slovenskih prevodih mladinskega dela Heidi Johanne Spyri in Winnetouja Karla Maya.

Aleksandra Schuller: Šamanizem, uprizoritvene umetnosti in umetnostne terapije: ekstatično, estetsko in kreativno-terapevtsko  izkustvo (predavanje)
Dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16. Sreda, 16. maja 2007, ob 19. uri.

Aleksandra Schuller je doktorirala iz teorije drame na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Univerze v Ljubljani, zaposlena je na Oddelku za kulturne študije, Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Koper; kot gostujoča predavateljica sodeluje tudi s podiplomskim specialističnim programom Pomoč z umetnostjo-umetnostna terapija na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na teorijo drame in uprizoritvenih umetnosti, kulturološke teorije igre in ustvarjalnosti ter umetnostne terapije. 

Prenovljene strani Evropske zveze za primerjalno književnost (REELC) si lahko ogledate na naslovu http://www.reelc.net. Pri njihovem vzpostavljanju so pomembno vlogo odigrali nekateri člani SDPK (Aleš Vaupotič, Jola Škulj ...). Člani SDPK ste lepo vabljeni k vpisu v članski register REELC!

Marcello Potocco: Northrop Frye med kanadsko nacionalno kritiko in splošno teorijo (predavanje)
Dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16. Ponedeljek, 23. aprila 2007, ob 19. uri.

V predavanju si bo avtor kot izhodišče vzel kritiko Fryevega dela, ki so jo izoblikovali zlasti anglo-kanadski poststrukturalistični teoretiki oziroma kritiki. Pokazal bo, da so kanadski kritiki Fryevo delo obravnavali izolirano, ne upoštevajoč splošnejši kontekst njegove mitološko – kritiške metode, kot se je uveljavila, npr., v Anatomiji kritištva. Fryevo delo bo interpretirano tudi v luči nekaterih sodobnejših socioloških in literarno-teoretskih modelov, upoštevajoč delo Corneliusa Castoriadisa in Wolfganga Iserja.

VILENICA 2007:  5. Mednarodni komparativistični kolokvij 
Literatura in cenzura / Literature and Censorship (vabilo / call for papers)
Lipica, 6.-7. september 2007

Milan Dekleva: Zgodba kot svet in predstava (Predavanje iz cikla Avtopoetike)

Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, v torek, 6. februarja 2007, ob 19. uri.   

Milan Dekleva (1946) je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, glasbenik, urednik, novinar … je v preteklem desetletju soočil lirsko govorico Paničnega človeka (1990) in Preseženega človeka (1992) – če omenimo dva zgovorna naslova Deklevovih pesniških zbirk – z esejističnimi premišljevanji “konca metafizike”, s pripovedovanjem kratkih zgodb in romanopisjem.

V treh Deklevovih romanih – Oko v zraku (1997), Pimlico (1998; slednji je v letošnjem letu izbran za maturitetno esejistično refleksijo) in Zmagoslavje podgan (2005) – se med temami ustvarjanja in bivanja, tujstva in človeškega soočanja z drugim(i) izostri tudi zaznavanje časa in spremeni koordinate tradicionalnega zgodovinopisja v literarnem ustvarjanju. Deklevovi romani soočijo bralca z osebami, ki se mu iz zgodovinske oddaljenosti zazdijo znane (slovenski umetniki, profesor književnosti), vendar to niso tradicionalni biografski romani, ki bi z gesto samozavestnega konkvistadorja poskušali obvladati preteklost, ravno tako pa tudi niso preprosto romani s ključem. Tako ustvarjalec kot njegovi literarni liki – tudi sami ustvarjalci – se združujejo v paradoksalno hkratnost biti videc in vedež, “razcepljeni” in “totalni človek” 20. stoletja.

Za doslejšnji življenjski opus je Milan Dekleva leta 2006 prejel Prešernovo nagrado. Na predvečer pred “predajo lente” letošnjim nagrajencem Vas vabimo k zdravici na Deklevovo prihodnje delo.
 

Tomaž Toporišič: Kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja

 Predavanje in ponovoletna zabava bosta v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, v sredo, 10. januarja 2007, ob 19.00.

Tomaž Toporišič bo v predavanju sledil verigi desakralizacij umetniškega dela, kot se je pletla v drugi polovici dvajsetega stoletja.  Zgodovino verige kriz dramskega avtorja bo navezal na Craigovo kritiko dramskega gledališča, jo povezal z Artaudovo radikalno kritiko logocentrične tradicije dramskega gledališča in reprezentacije. Predvsem pa z Derridajevo interpretacijo Artauda in njegove kritike »dramskega« gledališča. Krizo dramskega avtorja osemdesetih in devetdesetih let kot nadaljevanje odtujevanja dramske pisave in gledališča od drame in dramskega gledališča  bo (ob avtorjih, kot so Handke, Jovanović, Koltes, Müller, Elfride Jelinek) povezal s procesi deliterarizacije in reteatralizacije gledališča ter poskušal zarisati krizni zemljevid dramskega avtorja in drame v gledališču druge polovice prejšnjega stoletja ter detektirati povratke k logosu besede in govora, k »drami po drami«, k »eklektičnim konstrukcijam novih dramskih tekstov« (Pavis) kot rapsodičnim pulzijam avtorjev-rapsodov (Sarrazac), ki so vztrajno sledili odtujevanjem dramski pisavi in dramskemu avtorju. 
Tomaž Toporišič (1962) je dramaturg, esejist, teatrolog in kritik. Magistriral in doktoriral je na ljubljanski Filozofski fakulteti pri prof. dr. Ladu Kralju na temi Razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču 1969–1994 ter Kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja. V zadnjem desetletju se je intenzivno ukvarjal s teorijo in prakso sodobnega gledališča, bil med letoma 1997 in 2003 programski direktor SMG. Soustanovil je festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos. Je generalni sekretar slovenskega centra Mednarodnega inštituta mediteranskega gledališča. Svoje razprave o dramatiki, literaturi in gledališču objavlja v domačin in tujih znanstvenih in strokovnih revijah. Med naslovi njegovih razprav omenimo naslednje: Postmoderne gledališke taktike mapiranja avantgarde; Med pogledom in besedo (slovenska dramatika in gledališče 70. in 80. let); Brati dramatiko, brati gledališče, Brecht po Brechtu. Leta 2004 je v ediciji Transformacije revije Maska izšla njegova knjiga Med zapeljevanjem in sumničavostjo, razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču druge polovice XX. stoletja
 

VILENICA 2006
4. Mednarodni komparativistični kolokvij / 4^th International Comparative Literature Colloquium
Zgodovina in njeni literarni žanri / History and its literary genres (program in povzetki razprav)
Lipica, 7.-8. september 2006

JUBILEJ REVIJE PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST: Vabilo k sodelovanju

Okrogla obletnica izhajanja, ki jo bo naslednje leto praznovala revija Primerjalna književnost, je povod za vabilo k premisleku o tem, kaj se je dogajalo z literaturo (kot predmetom proučevanja) in primerjalno književnostjo (kot znanstveno disciplino) v preteklih tridesetih letih. Da bi spodbudili široko paleto odzivov, ponujamo nekaj izhodišč, vendar so zaželeni tudi prispevki z drugačnimi vsebinami, če govorijo o literaturi oz. primerjalni književnosti po letu 1978.

1. Primerjalna književnost, druge znanosti, znanje in družba
Primerjalna književnost je tradicionalno odprta za koncepte različnih ved (filozofije, lingvistike, psihoanalize, sociologije, zgodovine itd.). Interdisciplinarni pristopi so izredno obogatili vednost o literaturi, razmeroma nov izziv pa pomeni transdisciplinarnost. Ta izhaja iz prepričanja, da je znanje po svojem bistvu transgresivno, da torej presega tako meje med disciplinami kot tudi meje med znanostjo in družbo. Transdisciplinarnost ne ukinja posameznih disciplin, ampak želi doseči dialog med specialisti in med različnimi oblikami znanja, torej tudi med literarno vedo in literaturo. Velik poudarek daje vprašanju odgovornosti do različnih uporabnikov, med drugim opozarja na pomen poučevanja.

2. Spremembe v primerjalni književnosti
Glavna pristopa v proučevanju književnosti v 20. stoletju, tekstualizem in historizem, sta po obdobju medsebojnega izključevanja dosegla stopnjo, ko se lahko povezujeta. Toda obrat k družbi je najbližjo preteklost literarne vede zaznamoval bolj kot obrat k jeziku. V ospredje so stopili socialno-politični vidiki teksta (moč, razred, zgodovina, rasa, spol ipd.). Če govorimo o razvoju primerjalne književnosti, ne moremo mimo vračanja k preteklim modelom, med drugim k duhovno-zgodovinskemu.

3. Spremembe v literaturi
Povezovanje historizma in tekstualnosti je moč prepoznati v posebnem tipu postmodernističnega romana, v historiografski metafikciji. Postmodernistični dosežek je afirmacija žanrov in popularne kulture, odprto pa ostaja vprašanje, ali je postmodernizem zadnja velika literarna smer ali zgolj epizoda v razvoju literature. V novejšem času, ki ga zaznamujejo gospodarska in kulturna globalizacija ter z njo povezana lokalizacija, v postsocialističnih državah pa zlasti tranzicija v demokratično družbo, se literatura na tematski ravni intenzivno ukvarja z vprašanji identitete, tako skupinske kot posameznikove. Značilno za novejšo literaturo je tudi to, da vstopa v nova razmerja z mediji (hipertekstna in interaktivna literatura, postdramsko gledališče).

Navodila za sodelovanje: do 15. 10. 2006 pošljite osnutek (500-600 znakov), napisan v slovenščini ali angleščini, na e-naslov urednice (darja.pavlic@uni-mb.si). Do 15. 11. boste izvedeli, ali ste vabljeni, da do 1. 3. 2007 oddate prispevek, ki naj ne bi presegal 10 strani (20.000 znakov s presledki). Izbrane razprave bodo objavljene v reviji Primerjalna književnost v jubilejnem letu 2007.

Darja Pavlič, urednica 

Občni zbor
Redni občni zbor Slovenskega društva za primerjalno književnost je bil v ponedeljek, 22. maja 2006, ob 19.00, v prostorih Društva slovenskih pisateljev. Na zboru smo med drugim izvolili novo predsednico Vaneso Matajc, izvršni odbor in druge organe društva. 

V ZDA je pred kratkim izšla nova knjiga slovenske komparativistke Metke Zupančič, “Death, Language, Thought”. Iskrene čestitke v imenu SDPK!

Stališče SDPK do primera Smolnikar 

Pismo rektorju Univerze v Innsbrucku v podporo tamkajšnjemu Oddelku za primerjalno književnost 

Zapisnik s sestanka evropske komparativistične mreže REELC (Firence, September 2005). Člani društva SDPK so med pobudniki in soustanovitelji novega evropskega sodelovalnega foruma!

Sreda, 19. oktobra, ob 18. uri, Gosposka 16
Winfried Menninghaus: Beauty and Death in Darwin and Freud / Lepota in smrt pri Darwinu in Freudu. 
Vse do 70. let 20. stol. so Darwinovo teorijo “čuta za lepoto” v glavnem odklanjali celo v evolucijski biologiji, v humanistiki pa ni bila deležna nikakršne pozornosti. Od tedaj naprej pa sta evolucijska biologija in psihologija Darwinu pripisovali zasluge za temeljne uvide v lastnosti in funkcije fizične privlačnosti. Predavanje se bo navezovalo na Darwinovo “estetiko” in Freudovo nadvse izvirno prilagoditev darwinovske pripovedi ter v tej luči obravnavalo ključne predpostavke o odlikah lepote, ki uveljavljajo življenje, kakor tudi nasprotne sile, ki vodijo v afinitete med lepoto, škodljivostjo in, ne nazadnje, smrtjo.

Četrtek, 20. oktobra, ob 11. uri, Novi trg 4.
Winfried Menninghaus: Hölderlin's Sapphic Mode: Revising the Myth of the Male Pindaric Seer / Hölderlinov sapfični modus: Revidiranje mita o moškem pindarskem vidcu. 
Hölderlin je pred dvesto leti pripravil svojo zadnjo objavo; v žepnem almanahu za leto 1805 je natisnil tudi eno od svojih najslavnejših pesmi, Hälfte des Lebens. Predavanje se bo lotilo natančnega branja te pesmi in skušalo prevrednotiti pojmovanje – uveljavljeno vsaj od Norberta von Hellingratha naprej – Hölderlina kot (moškega) pindarskega pesnika preroka, posrednika med bogovi in ljudmi. Predstavljena bo sapfična dvojnica v Hölderlinovi poeziji ter osvetljen izjemen pomen Sapfe tako za teorijo lirske poezije kakor tudi za politiko spola in koncepcijo ženske simbolne avtoritete okrog leta 1800.
Prof. dr. Winfried Menninghaus (1952) je profesor obče in primerjalne književnosti na Freie Universität v Berlinu in član berlinske Akademije znanosti, gostoval pa je tudi na vodilnih univerzah v ZDA (Princeton, Yale, Berkeley) in Izraelu (Jeruzalem). Ukvarja se z literaturo in poetiko od 1750 do danes, posebej z nemško romantiko; objavljal je še s področij klasične retorike in poetike, estetike, antropologije in evolucijske biologije ter moderne kritične teorije. Svoje monografije, objavljene od leta 1980 do danes, je posvečal delu W. Benjamina, P. Celana, G. Kellerja, I. Kanta, L. Tiecka in F. Hölderlina.

Četrtek, 27. oktobra, ob 11. uri, Novi trg 4.
Vid Snoj: Svetovna literatura na ozadju drugega. Predavanje Svetovna literatura na ozadju drugega bo govorilo o tem, kako je pojem “svetovna literatura” nastal pri Goetheju in katere pomenske razsežnosti je dobival predvsem v recepciji 20. stoletja. Vendar se ne bo ukvarjalo samo z Goethejevo zasnovo pojma in njegovo poznejšo recepcijo. V drugem delu bo govorilo o tem, kaj svetovna literatura lahko pomeni, če se vprašamo po razmerju literature do sveta in hkrati do drugega, ki je lastno literaturi – do neizrekljivega. To bo poskušalo prikazati ne le teoretično, ampak tudi ob konkretnem literarnem zgledu.
Doc. dr. Vid Snoj (1965) je diplomiral in doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer poučuje na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Doslej je objavil več razprav, največ o slovenski literaturi in Bibliji. Pri ZRC SAZU bo v kratkem izšla njegova knjiga Nova zaveza in slovenska literatura.

Vilenica 2005
3. Mednarodni komparativistični kolokvij / 
3^rd International Comparative Literature Colloquium
Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije / Hybridizing Theory and Literature: On the Dialogue between Theory and Literature
(Lipica, 8. in 9. september 2005, povzetki / abstracts)
Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK) v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU prireja 3. Mednarodni komparativistični kolokvij, vključen v program 20. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica (2005). Kolokvij bo potekal v Poročni dvorani v Lipici, in sicer v četrtek in petek, 8. in 9. septembra 2005, s pričetkom v četrtek ob 15. uri. Kolokvij letos pripravljata in vodita dr. Marko Juvan (ZRC SAZU, Ljubljana) in Jelka Kernev Štrajn (Ljubljana).

Dr. Jan Johann A. Mooij, Univerza v Groningenu (Niz): Literature and the Arts
Predavanje bo v četrtek, 19. maja 2005, ob 11.15 uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II., Ljubljana.
V zgodovini, posebno od sredine 18. stol. do sredine 20. stol., so mnogi umetniki, kritiki in znanstveniki razpravljali o razmerjih med umetnostmi (podobnostih in razlikah, klasifikacijah in hierarhijah). Pri tem so uporabljali razne kategorije, kakor npr. prostor/čas, vidno/slušno, mimetično/nemimetično, izvedbeno/neizvedbeno. Predavanje se bo posvetilo predvsem kriteriju prostora in časa. Kot eden pomembnih problemov se je izkazal položaj literature. Ali literatura (zlasti poezija) ima sestrsko umetnost, in če jo ima, katero: slikarstvo, glasbo, kiparstvo, morda celo arhitekturo? Mnenja o tem so se razlikovala glede na okus, ideologijo in literarne načrte razpravljavcev. 
Prof. dr. J. J. Mooij (1929) je študiral matematiko, fiziko in astronomijo, doktoriral iz filozofije, bil v letih 1970-76 profesor analitične filozofije na Univerzi v Groningenu, od 1976 do 1991 pa prav tam profesor primerjalne književnosti. Leta 1991 se je upokojil. Njegove glavne knjižne objave so: La philosophie des mathématiques de Henri Poincaré (Pariz 1966), A Study of Metaphor (Amsterdam 1976), Tekst en Lezer [Tekst in bralec] (Amsterdam 1979), Fictional Realities: The Uses of Literary Imagination (Amsterdam 1993), Tijd en Geest [Čas in duh] (Kampen 2001), Time and Mind: The History of a Philosophical Problem (Leiden, pred izidom).

Dr. Galin Tihanov, Univerza v Lancastru (VB): Post-Romantic Syndrome
Predavanje bo v četrtek, 14. aprila 2005, ob 10.30 uri v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta A. Melika, ZRC SAZU, Gosposka 16, pritličje (pri trgovini Kod&Kam), Ljubljana. – Isti dan, ob 13. uri, bo prof. Tihanov predaval še slavistom na Filozofski fakulteti v Ljubljani o bolgarski književnosti 19. in 20. stoletja (v angleščini in bolgarščini).
Avtor se posveča vprašanju, kako se diskurzi, ideje in cela območja ideološko konstruiranih pomenov prenašajo v drug čas, na drugačne družbene in kulturne podlage. Vzorec sklicevanja na romantiko pri pisanju o problemih 20. stol. se kaže v večini evropskih literatur in duhovnih tradicij. Romantika je bila prva konsistentna reakcija na filozofski projekt modernosti, in ravno zato so bili prikazen romantike in njeni viri oživljeni v filozofiji, sociologiji, literarni teoriji, zgodovinopisju in teologiji vselej, ko je bilo treba ta projekt revidirati. Posmrtno življenje romantične umetniške in miselne dediščine na Nemškem v časih, ko so romantični odzivi na nove družbeno-kulturne cilje postali nezadostni, tvori bistvo postromantičnega sindroma. Ta pojav preučuje predavatelj v širši primerjalni perspektivi, s posebnim žariščem v Nemčiji in Rusiji dvajsetih in tridesetih let 20. stol. – Predavanje bo v angleščini.
Prof. dr. Galin Tihanov (1964) je strokovnjak za zgodovino idej, evropsko literarno in kulturno teorijo ter za primerjalno literarno zgodovino novejših literatur Srednje in Vzhodne Evrope. Je avtor knjig The Master and the Slave: Lukács, Bakhtin, and the Ideas of Their Time (2000), Zhanrovoto suznanie na kruga “Misul”. Kum kulturnata biografiia na bulgarskiia modernizum [Žanrska zavest v krožku “Mis”l”. O kulturni biografiji bolgarskega modernizma] (1998), Tulkuvaniia. Tekstove vurkhu bulgarskata literatura sled Vuzrazhdaneto [Interpretacije. Besedila o bolgarski poprerodni literaturi], (1994). Kot sourednik je pripravil zbornike študij o Bahtinu: The Bakhtin Circle: In the Master’s Absence (2004), Materializing Bakhtin: The Bakhtin Circle and Social Theory (2000).

Okrogla miza: Platon v slovenščini
Pogovor bo vodil dr. Vid Snoj (Filozofska fakulteta v Ljubljani), sodelovali pa bodo Gorazd Kocijančič (NUK Ljubljana, prevajalec Platonovih zbranih del), dr. Tine Hribar, dr. Marko Marinčič in dr. Nike Kocijančič Pokorn (vsi s Filozofske fakultete, Ljubljana) ter dr. Boris Vezjak (Pedagoška fakulteta, Maribor). Pogovor, ki je bil sicer napovedan za konec februarja, pa je bil zaradi bolezni sodelavcev preložen, bo potekal v četrtek, 7. aprila 2005, ob 11. uri, v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, pritličje, Ljubljana.  

Posebna izdaja PKn: Literature and space: Spaces of transgressiveness
uredili Jola Škulj in Darja Pavlič - avtorji: Jean Bessiere (University of Paris III – Nouvelle Sorbonne), Bart Keunen (University of Liege, Belgium), Bertrand Westphal (University of Limoges, France), Jelka Kernev, Darja Pavlič  (University of Maribor, Slovenia), Igor Škamperle, Marko Juvan, Jola Škulj, Marijan Dović (Literary institute ZRC SAZU, Ljubljana, Slovenia), Katia Pizzi and Igor Zabel (Modern galery, Ljubljana, Slovenia). 

Kajetan Kovič: Povabilo v delavnico
Predavanje iz cikla “Avtopoetike slovenskih pesnikov in pisateljev”
Predavanje bo v prostorih Društva slovenskih pisateljev (DSP), Tomšičeva 12, v ponedeljek, 15. novembra 2004, ob 19.00.
»… Ljudje oziroma njih darovi zorijo različno hitro ali različno počasi. Ob pogledu nazaj zase vem, da se mi ni mudilo, ali bolje, da se tisto, kar je bilo v meni dar, ni dalo priganjati. Tudi če sem kdaj hotel tempo dela pospešiti in produkcijo povečati, sem se trudil zastonj. Imel sem svoj ritem, ki je bil postopen, a zato temeljit. Nisem hlastal na veliko, temveč napredoval ped za pedjo, nato pa bil na osvojenem terenu zanesljivo doma …«

Jola Škulj je bila v letu 2004 povabljena in izvoljena v Izvršni odbor Mednarodne zveze za primerjalno književnost ICLA.  

Vilenica 2004: Kosovel med etiko in poetiko
Komparativistični simpozij, Lipica, Slovenija, 9.-10. septembra 2004 
(program in povzetki) 

Dve predavanji (v sredo, 7. aprila 2004, ob 15.30, v predavalnici 2 Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana)

Marijan Dović: Sistemske in empirične obravnave literature ter njihova uporaba
Mag. Marijan Dović je mladi raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v Ljubljani. Ukvarja se s sistemsko in empirično teorijo literature, literarnim vrednotenjem in literarnim kanonom. Letos bo izšla njegova monografija Sistemske in empirične obravnave literature.
V predavanju bo na kratko orisal raziskovalne modele empiričnih in sistemskih usmeritev, ki želijo prenoviti sodobno literarno vedo, zlasti načela S. J. Schmidta in njegov poskus aplikacije sistemske teorije na obdobje 18. stoletja v Nemčiji. Ob slovenskem literarnem sistemu v 19. stoletju pa bo pokazal, kako je sistemsko-empirična perspektiva z novim zajetjem celote »literarnega življenja« radikalno spremenila izhodišča literarnozgodovinskih konstrukcij.

Darja Pavlič: Funkcije podobja v poeziji
Dr. Darja Pavlič je docentka za primerjalno književnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ukvarja se zlasti z literarno retoriko in moderno poezijo. Leta 2003 je objavila monografijo z naslovom Funkcije podobja v poeziji K. Koviča, D. Zajca in G. Strniše.
V metodološkem delu predavanja bo govorila o tipologiji, po kateri imajo metafore in druge podobe v literarnem delu tematsko funkcijo (sooblikujejo njegovo temo),  tekstno  funkcijo (so relevantne za zgradbo teksta) in stilno funkcijo (so bolj ali manj emocionalne, racionalne, dekorativne in fantazijske). V drugem delu predavanja bo z analizo in interpretacijo nekaterih izbranih pesmi odgovorila na vprašanje, kakšno vlogo ima v njih podobje.   

Włodzimierz Bolecki: Modernism and Post-modernising Modernism in Poland: Witkacy - Gombrowicz - Schulz
četrtek, 12. februarja 2004, ob 12.30 uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/III, Ljubljana
Problem modernizma, njegove vsebine in periodizacije, je v poljski literarni vedi še odprt; ob razmahu diskusij o postmodernizmu so se pojavile težnje, da bi v postmoderni kanon pritegnili tudi starejše poljske moderniste, med njimi zlasti S. I. Witkiewicza, W. Gombrowicza in B. Schulza, avtorje, ki so znani tudi na Slovenskem. Predavanje bo v angleščini.
Prof. dr. Włodzimierz Bolecki (1952) je predstojnik oddelka za zgodovinsko poetiko na Inštitutu za literarne raziskave Poljske akademije znanosti (Varšava) in profesor za poljsko književnost 20. stol. na Univerzi v Łódźu. Velja za enega vodilnih poljskih literarnih teoretikov, specialista za poetiko (literarno komunikacijo, recepcijo, literarne stile in žanre, naratologijo, grotesko), modernistično in postmodernistično prozo ter družbeni kontekst literature v obdobju postkomunizma v Vzhodni Evropi. Kot gostujoči profesor, predavatelj in referent je sodeloval na mnogih tujih univerzah in mednarodnih znanstvenih srečanjih (mdr. Uppsala, Stockholm, Amsterdam, Pariz, Montreal, Edmonton, London, Praga, Salzburg, Debrecen). Soureja revijo Teksty drugie.

Vanesa Matajc: Strah in pogum: posvojitev dekadence v slovenski moderni
Vanesa Matajc bo z duhovnozgodovinskega vidika utemeljevala modernost slovenske literature v obdobju moderne. Osrednji interpretativni primer za slovensko recepcijo moderne literarne smeri dekadence bo roman Izidorja Cankarja S poti, ki ob primerjavi z Baudelairovo in Wildovo dekadenco razkriva pogumno in hkrati reducirano slovensko recepcijo dekadence.
Predavanje bo v sredo, 17. decembra ob 15.30, v predavalnici 404 Filozofske Fakultete (4. nadstropje). Ob tej priložnosti vse člane društva vabimo, da se nam po predavanju pridružijo še v skupni zdravici prihajajočemu letu.
Vanesa Matajc, rojena leta 1972 v Ljubljani, je na oddelku za primejalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete doktorirala z delom Duhovnozgodovinska podlaga modernosti v slovenski književnosti 1898-1941. Trenutno je asistentka na istem oddelku in vodi seminarje iz zgodovine svetovne književnosti, literarne teorije in metodologije literarne vede.

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani je pripravil zbornik razprav Kako pisati literarno zgodovino danes?
V zborniku sodelujejo: Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Darko Dolinar, Marijan Dović, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, Alenka Koron, Janko Kos, Lado Kralj, Marija Mitrović, Vladimír Papoušek, Ivo Pospíšil, Janez Strutz, Jola Škulj, Bożena Tokarz, Ivan Verč, Peter Zajac, Miloš Zelenka, Peter V. Zima. Urednika: Darko Dolinar in Marko Juvan.