Občni zbori SDPK 

Občni zbor 2006

22. maja 2006, 19.00, Ljubljana (prostori DSP)

ZAPISNIK

1. Predsednik društva dr. Marko Juvan je pozdravil prisotne na občnem zboru. Najavil je glasovanje o predlogih izvršnega odbora za vodenje občnega zbora, izvedbo volitev in sprejem dnevnega reda.

A) Predlog dnevnega reda:
- sprejem delovnih teles in dnevnega reda;
- poročila predsednika in tajnika (blagajnika) SDPK ter glavne urednice revije;   - razprava o poročilih;
- razglasitev častnega člana;
- poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu izvršnemu odboru;
- volitve novega predsednika, izvršnega odbora, nadzornega odbora in          častnega razsodišča;
 - razglasitev izida volitev;
- program dela v novem mandatu;
- razno.

B) Predlog za delovno predsedstvo: Marko Juvan (preds.), Marijan Dović (zapisnikar) in Tone Smolej;

C) Predlog za volilno-verifikacijsko komisijo (Majda Stanovnik, Alenka Koron);

D) Predlog za overovitelje zapisnika (Seta Knop, Alenka Koron);

Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Na predlog Majde Stanovnik je bila razglasitev rezultatov iz praktičnih razlogov premaknjena na konec dnevnega reda.

2. Poročila . Predsednik društva dr. Marko Juvan je poročal o delovanju društva v obdobju 2002-2006 (gl. Predsednikovo poročilo). Tajnik društva dr. Marijan Dović je predstavil finančno delovanje društva v omenjenem obdobju: poudaril je uspešno skrb vodstva za uravnoteženost prihodkov in odhodkov in skrb za ohranjanje finančne rezerve, ki lahko ob nestalnosti subvencij omogoči delovanje društva tudi v letih, ko bi bile subvencije manjše. Glavna urednica Primerjalne književnosti dr. Darja Pavlič je poročala o delu revije in izpostavila izhajanje posebnih številk (angleških oz. dvojezičnih) ter uspešno uvrstitev revije na referenčni citatni indeks AHCI. Gre za edino slovensko literarnovedno revijo, ki ji je to uspelo.

3. Razglasitev častnega člana . Predsednik društva dr. Marko Juvan je predstavil pobudo Izvršnega odbora, da razglasi dr. Darka Dolinarja za novega častnega člana SDPK in predlog obširneje utemeljil (gl. Utemeljitev predloga). Predlog je bil soglasno sprejet, novi častni član dr. Darko Dolinar pa se je v kratkem nagovoru zahvalil in poudaril, da priznanja nikakor ne razume kot konec aktivnega delovanja v društvu.

4. Razprava o poročilih. V kratki razpravi o poročilih je bilo izpostavljeno raznovrstno in kakovostno opravljeno delo vodstva društva. Marko Juvan se je zahvalil kolegom, ki so mu pomagali pri delu.

5. Poročilo nadzornega odbora . Majda Stanovnik je predstavila poročilo nadzornega odbora in poudarila kakovostno delo in gospodarno ravnanje s sredstvi. Nadzorni odbor je predlagal razrešnico dotedanjemu izvršnemu odboru, občni zbor pa jo je soglasno sprejel.

6. Volitve organov . Volilno-verifikacijska komisija je ugotovila, da je občni zbor sklepčen, saj je bilo prisotnih 19 članov društva in je od začetka zbora že minila ena ura. Alenka Koron in Majda Stanovnik sta razdelili volilne lističe. Marko Juvan je prebral kandidatno listo in pojasnil, da gre za odprto listo; vsak član je lahko prečrtal kandidata, ki ga ni podpiral, in dopisal novega.

7. Bodoči program društva . Marko Juvan je ugotovil, da je kandidatka za novo predsednico Vanesa Matajc zaradi bolezni odsotna, zato ne bo mogla predstaviti svojih zamisli o bodočem delovanju društva. Bo pa njen bodoči program objavljen naknadno na spletni strani društva.

8. Razno. Pod razno se je nadaljevala diskusija o bodočih oblikah dela društva. Darko Dolinar je poudaril, da je delovanje društva v tem mandatu prestopilo na višjo raven, predvsem z uspešno realizacijo zamisli o mednarodnih komparativističnih simpozijih (Vilenica) ter posebnimi številkami revije, ki so društvo intenzivneje integrirale v mednarodne strokovne okvire. Darja Pavlič je najavila, da bo v letu 2007, ko bo revija beležila 30 let izhajanja, prenovljena tudi njena zunanja podoba, s čimer se je večina strinjala. Tone Smolej je dodal, da se v istem letu obeta tudi Ocvirkova 100-letnica, Darko Dolinar pa je pojasnil, da je ob tej priložnosti v pripravi tudi večji simpozij. Glede simpozija v Lipici so si bili člani enotni, da gre za pomembno prireditev, ki bi jo bilo treba gojiti v prihodnje; če bi dopuščale možnosti, pa bi bilo dobro kakšen simpozij pripraviti tudi v Ljubljani. Marko Juvan je obžaloval, da je tridesetletnica ustanovitve društva (leta 2003) nekako zdrsnila mimo neopažena, saj gre za zavidljiv jubilej. Darko Dolinar pa je poudaril odgovornost članstva, predvsem pa novega izvršnega odbora, za pridobivanje novih članov društva.

9. Razglasitev izida volitev . Volilna komisija je razglasila izide volitev. Oddanih je bilo 19 volilnih lističev. Z veliko večino so bili za člane Izvršnega odbora izvoljeni Vanesa Matajc, Darko Dolinar, Marijan Dović, Marko Juvan, Seta Knop, Iztok Osojnik, Darja Pavlič, Vid Snoj, Jola Škulj, Gašper Troha in Aleš Vaupotič; za člane nadzornega odbora Ivo Svetina, Tone Smolej in Vilenka Jakac – Bizjak; za člane častnega razsodišča pa Katarina Bogataj Gradišnik, Janez Stanek in Vlasta Pacheiner. 17 članov je obkrožilo celotno kandidatno listo, en član je prečrtal enega kandidata za izvršni odbor, en član pa je obkrožil le dva kandidata za izvršni odbor.

Marko Juvan je ugotovil, da so s tem vse točke dnevnega reda izpeljane in ob 20.40 zaključil občni zbor ter povabil člane k nadaljevanju neformalnega druženja na vrtu sosednjega jazz kluba.

dr. Marijan Dović, tajnik SDPK

PREDSEDNIKOVO POROČILO O DELU SLOVENSKEGA DRUŠTVA ZA PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST V ŠTIRILETNEM MANDATNEM OBDOBJU

(OD JUNIJA 2002 DO MAJA 2006)

V poročilo zajemam štiriletno mandatno obdobje, od svoje izvolitve za predsednika društva na zadnjem volilnem občnem zboru, 20. junija 2002.

Če na kratko povzamem, je v zadnjih štirih letih društvo nadaljevalo tradicijo, na katero smo lahko upravičeno ponosni, naredilo pa je še nekaj korakov naprej s svojimi oblikami delovanja, publikacijami, medijsko odmevnostjo in mednarodnimi povezavami. Poudaril bi tele dosežke:

-        kontinuirano prirejanje predavanj, okroglih miz ter mednarodnih simpozijev oziroma kolokvijev (v sodelovanju z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Oddelkom za primerjalno književnost in literarno teorijo in Društvom slovenskih pisateljev);

-        redno izdajanje ali soizdajanje tematsko-problemsko zaokroženih znanstvenih publikacij, ne le v slovenščini, ampak tudi v tujih jezikih;

-        uvrstitev revije Primerjalna književnost v AHCI;

-        vedno bogatejše in ažurne spletne strani;

-        povečano zanimanje medijev za dogodke, ki smo jih prirejali, in njihov odmev v tujini;

-        utrditev sodelovanja z Društvom slovenskih pisateljev;

-        aktivno vključenost članic in članov v vodilnih organih ICLA in drugih mednarodnih komparativističnih združenjih ali projektih, pa tudi njihovo sodelovanje v uredništvih tujih komparativističnih revij;

-        uspešno »črpanje« državnih subvencij na razpisih in nasploh razmeroma ugodno in stabilno finančno poslovanje;

-        doseženo priznanje, da smo društvo, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti (status nam je odobrilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 16. 1. 2005, za dobo 5 let).

1. O vsem zdaj nekoliko podrobneje. Najprej v številkah: priredili smo skupaj 15 predavanj (9 tujih in 6 domačih predavateljev), 2 okrogli mizi (s skupaj 10 udeleženci), 4 mednarodne simpozije oz. kolokvije (s 33 domačimi in 21 tujimi referenti) in eno poročanje s tujih znanstvenih konferenc (5 referentov). To znaša skupaj v štirih letih kar 22 prireditev s 84 sodelujočimi! V tem času smo izdali ali soizdali še 4 brošure konferenčnih povzetkov, en znanstveni zbornik in 3 posebne tematske številke Primerjalne književnosti.

Med uglednimi predavatelji in referenti iz tujine naj omenim Jeana Bessiera, Włodzimierza Boleckega, Eriko Greber, Winfrieda Menninghausa, Barta Keunena, Johana Mooija, Galina Tihanova in Bertranda Westphala, med domačimi pisateljskimi imeni pa Milana Jesiha, Kajetana Koviča in Uroša Zupana. Na predavanjih, okroglih mizah, simpozijih in kolokvijih so bile obravnavane mnoge teme, predvsem takšne, ki so aktualne v mednarodni literarnovedni skupnosti. Naj omenim samo nekatere: izhodišča za moderno pisanje literarne zgodovine, literatura in prostor, Kosovelov pesniški opus, dialog med teorijo in literaturo ter pojem hibridnosti; problem tragičnega, prevajanje Platona; češka in slovaška komparativistika, nove literarnovedne smeri, mednarodni modernizem in postmodernizem, pojem svetovne književnosti in globalizacije, postromantični sindrom ter razmerja med literaturo in drugimi umetnostmi.

Zelo dobro so se obnesli trije mednarodni komparativistični kolokviji, ki smo jih od leta 2003 vsak september v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev prirejali v Lipici, v okviru literarnega festivala Vilenica. Kolokviji so odprli dragocene in aktualne teme, spodbudili živahne diskusije med pisatelji in literarnimi znanstveniki iz Slovenije in tujine (sodelovali so mednarodno uveljavljeni in/ali perspektivni gosti iz Anglije, Belgije, Cipra, Francije, Italije, Nemčije in Poljske). S temi kolokviji je stroka pridobila odmevnost, literarni festival poglobljena razpravljanja, slovenska komparativistika pa si je – skupaj z literaturo – utrla nove poti v svet. Kaže, da imajo vileniški kolokviji vse pogoje, da se spremenijo v tradicijo.

Revija Primerjalna književnost, o kateri bo sicer posebej poročala njena urednica, dr. Darja Pavlič, je razširila obseg in krog sodelavcev. Vsako leto izide še posebna (tujejezična ali dvojezična) številka s prispevki z vileniških kolokvijev. Od 2005 je bila visoka kakovost publikacije po zaslugi truda njene urednice potrjena z uvrstitvijo Primerjalne književnosti v AHCI. Je edina slovenska literarnovedna revija, ki si je pridobila takšen status.

Spletne strani, ki jih od leta 2001 ureja dr. Marijan Dović, so postale nepogrešljiv medij za obveščanje družbenega članstva in širše, tudi tuje javnosti o našem delu. Odkar štejemo obiske teh strani (mislim da od konca leta 2004), se je do danes nabralo 2748 obiskov. Na spletnih straneh lahko najdemo tudi kazala in povzetke, zdaj pa tudi že članke iz Primerjalne književnosti.

2. Mednarodne povezave. Še vedno smo, kot društvo in na individualni ravni, člani Mednarodne zveze za primerjalno književnost (ICLA/AILC). Mag. Jola Škulj, članica IO SDPK, je bila v ICLA leta 2003 imenovana v Research Committee of Eastern and South-Eastern Europe; od leta 2004 je članica izvršilnega komiteja ICLA. Deluje tudi v izvršnem odboru Evropske mreže primerjalne književnosti (REELC); mag. Aleš Vaupotič je pridruženi član tega organa in bo urejal spletne strani REELC (te bodo imele svoj sedež v Ljubljani). Prve mednarodne konference evropske komparativistične mreže v Firencah se je septembra 2005 aktivno udeležilo pet naših članic in članov. Podpisani sem član uredniškega odbora mednarodne spletne komparativistične revije CLCWeb s sedežem v West Lafayette (Indiana, ZDA), v kateri je že objavljalo nekaj naših članov, o slovenski komparativistiki pa se je v CLCWeb tudi pisalo.

3. Glede finančnega poslovanja – natančneje ga bo predstavil Marijan Dović – se lahko pohvalimo s solidnimi prilivi članarin in naročnin ter z dotacijami ministrstev, ki so sad napornega sestavljanja vlog, poročil in neredko tudi pritožb oziroma urgenc. Letni prihodki za revijo in ostale dejavnosti društva se od leta 2003 gibljejo krepko nad 3 milijoni tolarjev, toda žal so stroški toliko narasli, da tudi odhodki niso dosti manjši.

4. Društvo je nadaljevalo tudi s svojimi – sicer preredkimi – posegi v javno pomembne zadeve; v prejšnjih mandatih je bilo angažirano pri šolskih reformah poučevanja književnosti, tokrat pa se je oglasilo ob primerih sodnega preganjanja pisateljev zaradi obrekovanja (primera Brede Smolnikar in Matjaža Pikala), kjer se je pokazalo, da sodišča premalo upoštevajo stroko, ki je najbolj pristojna za razčiščevanje razmerij med fikcijo in resničnostjo (zadnja izjava o tem: 8. decembra 2005). S pismom podpore oktobra 2005 smo kolegom komparativistom iz Innsbrucka skušali pomagati, da jim univerzitetne oblasti ne bi ukinile oddelka.

5. Med članstvom smo na začetku leta 2002 izvedli anketo o delu društva (gl. prilogo) in skušali v njej izražena mnenja upoštevati pri nadaljnjem delu.

6. Pred koncem poročila je treba omeniti še nekatere probleme in zadeve, s katerimi ni mogoče biti zadovoljen. Čedalje zahtevnejše in vedno bolj zamudno je poslovanje društva – sestavljanje prijav na razpise, pisanje poročil se iz leta v leto kopiči in zapleta. Vedno bolj stroga in toga je tudi zakonodaja, ki zadeva finance društev. Profesionalne računovodske storitve so nujne, so vedno obsežnejše; žal nas tudi precej stanejo, čeprav nam ga. Turšič, ki svoje delo vestno opravlja, gre na roke in za računovodsko delo ne zaračunava visokih tarif računovodskega društva. Precej pičel je prirast članstva – novih udov nimamo niti deset. Manjkalo je širše in trajnejše prizadevanje, saj posamezne, bolj ali manj osamljene kampanjske akcije ne pomagajo dosti. Tudi udeležba na društvenih prireditvah ni vedno tolikšna, kot bi si želeli, a je v glavnem povsem primerljiva s sorodnimi dogodki v organizaciji drugih društev in ustanov. Žal se je bolj slabo prijelo javno predstavljanje novih doktoratov in magisterijev za člane društva, čeprav so bili prvi poskusi nadvse spodbudni.

7. Naj končam osebno in na kratko: po štirih letih sem kot društveni predsednik hvaležen, vesel, ponosen in utrujen. Hvaležen sem sodelavkam in sodelavcem za vso podporo, pobude in nesebično delo; hvala predvsem dr. Marijanu Doviću, tajniku društva, dr. Darji Pavlič, urednici revije, Iztoku Osojniku, ki nas je vpeljal v festival Vilenica, ter vodjem kolokvijev in okroglih miz (mag. Joli Škulj, dr. Borisu A. Novaku, dr. Janezu Vrečku, Jelki Kernev Štrajn, dr. Vidu Snoju, tudi podpredsedniku društva). Vesel in ponosen sem, da nam je uspelo društvo ne le ohraniti pri življenju (kar je zmeraj teže), temveč mu dati nov zagon in razsežnosti; in utrujen sem od dolge, kar predolge skrbi in razmnožujočih se »infrastrukturnih« opravil zadnjih štirih let. Pravzaprav sem vesel tudi, ker se mi predsedniško služenje danes izteka. Na koncu bi se želel še enkrat iskreno zahvaliti vsem, ki so mi stali ob strani in pomagali pri društvenem delu; tistim, ki z mano niso bili zadovoljni, ali pa sem se jim kakor koli zameril, se opravičujem in jih prosim za razumevanje. Hvala torej stari ekipi in veliko dobre volje tistim, ki bodo izvoljeni danes!

dr. Marko Juvan, predsednik SDPK

UTEMELJITEV PREDLOGA ZA RAZGLASITEV DR. DAROSLAVA DOLINARJA ZA ČASTNEGA ČLANA

Na seji izvršnega odbora SDPK, dne 24. 11. 2005, je bila soglasno sprejeta odločitev, da se občnemu zboru društva predlaga, da v skladu z 9. členom Pravil SDPK izbere in razglasi dr. Daroslava Dolinarja za častnega člana Slovenskega društva za primerjalno književnost.

Znanstveni svetnik in izredni profesor dr. Darko Dolinar, rojen leta 1942, predstojnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je nedvomno eden od tistih, ki so najdlje, najvztrajneje in z največjo zavzetostjo skrbeli za razvoj Slovenskega društva za primerjalno književnost in vzdrževali kakovost njegovih glavnih dejavnosti. Udeležil se je ustanovnega zbora društva 29. marca 1973 v Filozofski fakulteti, bil mnogo let aktiven član izvršnega odbora in v letih 1985–88 društveni predsednik. Za razvoj slovenske komparativistike neprecenljive so predvsem njegove zasluge, vezane na vestno, odgovorno in premišljeno delo glavnega in odgovornega urednika Primerjalne književnosti, osrednjega glasila komparativistične stroke na Slovenskem. Ta vloga sicer stoji bolj v ozadju vsakršnih znanstvenih podvigov, zahteva pa vztrajno iskanje kakovostnih sodelavcev in prispevkov, neštete ure potrpežljivega ubadanja z rokopisi in s korekturnimi polami, veliko truda s finanserji, dogovarjanja z avtorji, tiskarji in drugimi sodelavci. Brez te, z odgovornim intelektualnim delom prepojene revijalne infrastrukture bi slovenska primerjalna književnost ne mogla doseči tistega, kar je. Dr. Darko Dolinar je uredniško delo opravljal kar dvajset let, od ustanovitve revije leta 1978 do leta 1997, še vedno pa sodeluje v njenem uredništvu. Svojima naslednikoma je kot glavni urednik predal zavidanja vredno dediščino in brez nje se revija ne bi tako vidno uveljavila doma in v mednarodnem prostoru.

Dr. Darko Dolinar je slovenski primerjalni književnosti in literarni teoriji podaril še eno dvajsetletje uredniškega dela, ki sicer ni neposredno povezano z društvom, je pa z mnogimi njegovimi člani – med letoma 1981 in 2001 je sourejal zbirko Literarni leksikon (od 11. do 46. zvezka) in pripomogel, da je ta postala referenca za visoka znanstvena merila in da jo cenijo tudi mnogi ugledni tuji komparativisti, ki so imeli priložnost, da so se z zbirko seznanili. Tradicijo Literarnega leksikona Dolinar nadaljuje s sourejanjem nove literarnovedne zbirke, ki izhaja pri ZRC SAZU – Studia litteraria.

Toda krivično bi bilo, če bi poudarjali zgolj Dolinarjevo urednikovanje. Več let je kot predavatelj sodeloval z Oddelkom za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in pomagal izobraziti več rodov komparativistov. Njegovo raznovrstno znanstveno, strokovno in prevajalsko delo v obdobju 1965–2006 zajema nad 400 bibliografskih enot. Dr. Dolinar se je osredotočil zlasti na dve področji, ki sta pravzaprav metonimiji za preteklost in sedanjost slovenske in evropske literarne vede: v svojih študijah in dveh sintetičnih monografijah (Pozitivizem v literarni vedi, 1978; Hermenevtika in literarna veda, 1991) je obdelal pozitivizem in hermenevtiko z recepcijsko estetiko, torej dvoje paradigem, med kateri sta bili – in deloma še vedno sta – razpeti literarna stroka in humanistika. Razgrinjanje ozadij vodilnih literarnovednih metodologij je nedvomno viden Dolinarjev prispevek k samoosveščenosti primerjalne književnosti na Slovenskem. Druga rdeča nit, ki jo je mogoče izslediti v Dolinarjevih znanstvenih člankih, referatih, poglavjih v monografijah (npr. v Slovenski književnosti III, 2001) in v plodni leksikografiji, pa je živo zanimanje za zgodovino slovenske literarne vede, posebej literarne zgodovine. Brez Dolinarjevih zgodovinskih raziskav, tudi arhivskih, bi se spomin stroke usodno izgubljal; brez zgodovine in spomina na znanstvene osebnosti, dogajanja in dosežke pa tudi prave prihodnosti v humanistiki ni.

Na podlagi navedenih ugotovitev moremo skleniti, da je dr. Darko Dolinar brez dvoma »znanstveni delavec, ki je član društva in ki se je v stroki izjemno izkazal in s tem posebej pripomogel k njenemu razvoju« (9. člen Pravil), zato predlagamo, da ga občni zbor izbere in razglasi za častnega člana Slovenskega društva za primerjalno književnost.  

dr. Marko Juvan, predsednik SDPK

V Ljubljani, 22. maja 2006                                  

Občni zbor 2002

ZAPISNIK OBČNEGA ZBORA Slovenskega društva za primerjalno književnost, ki je bil v četrtek, 20. junija 2002, ob 19.00 v prostorih Društva slovenskih pisateljev.

Jola Škulj je pozdravila udeležence in povedala, da je Izvršni odbor na svoji 10. seji pripravil naslednje predloge za vodenje občnega zbora in izvedbo volitev: delovno predsedstvo v sestavi Darko Dolinar (preds.), Vilenka Jakac Bizjak, Jola Škulj; člana verifikacijske komisije Vid Snoj in Matija Ogrin; članici volilne komisije Alenka Koron in Jelka Kernev. Za zapisničarko je bila predlagana Darja Pavlič; za overovitelja zapisnika Tomo Virk in Matevž Kos. Vsi predlogi in dnevni red so bili sprejeti.

1. Darko Dolinar je prebral 9. člen Pravil Slovenskega društva za primerjalno književnost, po katerem lahko častni član postane znanstveni delavec, ki se je v stroki izjemno izkazal in s tem posebej pripomogel k njenemu razvoju. Izvršni odbor je na svoji 10. seji sklenil, da za častnega člana predlaga akademika dr. Janka Kosa. Darko Dolinar je prebral pisno ute­meljitev (priloga) in dal predlog na glasovanje. Prisotni so ga soglasno sprejeli. Darko Dolinar je čestital prvemu častnemu članu SDPK in mu predal listino. Janko Kos se je zahvalil za imenovanje in izrazil mnenje, da za društva ni dobro, če imajo premalo ali preveč častnih članov. Sodil je, da bi moralo SDPK kmalu imenovati še kakega častnega člana.     

2. Poročilo o delu IO in o prireditvah društva je podala predsednica Jola Škulj (priloga); blagajniško poročilo je prebral Matija Ogrin (priloga); o reviji Primerjalna književnost je poročal glavni urednik Tomo Virk (priloga).

3. Darko Dolinar je predlagal razpravo o poročilih. Marko Juvan je pozval člane društva, naj bodo bolj dejavni pri pisanju recenzij za revijo Primerjalna književnost, saj je bilo v preteklem obdobju takih prispevkov samo deset. Darko Dolinar je vprašal Toma Virka, ali število objavljenih razprav (štirideset) pomeni, da teh ne primanjkuje. Tomo Virk je povedal, da je letos prispevkov nekoliko manj, v prejšnjih letih pa je bila ponudba tako velika, da jih je bilo mogoče izbirati. Jola Škulj je ugotovila, da se je v zadnjih petnajstih letih povečalo število pišočih. Vilenka Jakac Bizjak je opozorila, da Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport uvaja nov sistem evidentiranja znanstvenih prispevkov. Posebni centri bodo preverjali, ali je članek znanstven, zato bodo morale revije za vsakega predložiti recenzijo. Tomo Virk je povedal, da uredništvo že sedaj piše recenzije. Lado Kralj je dodal, da revija sodi med najvišje indeksirane in je vključena v MLA, zato je napovedani ukrep ne bo prizadel.

4. Nadzorni odbor, poročilo je prebral Evald Koren, je ugotovil, da je delo društva potekalo v skladu s predpisi in da je bilo gospodarjenje s sredstvi uspešno (priloga). Verifikacijska komisija je ugotovila, da je bilo prisotnih 25 članov društva, torej manj kot polovica vseh članov. Pravila SDPK določajo, da se delo občnega zbora nadaljuje, če je prisotnih vsaj deset članov. Ker je od začetka zbora minila že več kot ena ura, so se prisotni strinjali, da se z delom nadaljuje, ker je občni zbor glede na 21. člen Pravil društva sklepčen.  

5. Alenka Koron in Jelka Kernev sta razdelili volilne lističe. Darko Dolinar je prebral listo kandidatov, ki jo je pripravil Izvršni odbor na svoji 10. seji. Pojasnil je, da je lista odprta, torej je lahko vsak član prečrtal kandidata, ki ga ni podpiral, in predlagal novega.  

6. Darko Dolinar je odprl razpravo o delu društva v novem mandatu. Prisotne je vprašal, ali so zadovoljni z obstoječimi oblikami dela, zlasti s predavanji. Povedal je, da so razmeroma slabo obiskana. Razloge bi bilo nemara treba iskati v neprimernih urah in prostorih ter v veliki ponudbi, ki ji zainteresirani ne morejo več slediti. Razmisliti bi morali, ali ne bi kazalo več časa in energije posvetiti okroglim mizam in posvetom. Naslednje vprašanje, ki ga je omenil, se je nanašalo na razmerje med znanstvenimi delavci in literarnimi ustvarjalci v vlogi predavateljev, razmisliti pa bi bilo treba tudi o vabljenju tujih predavateljev. Prisotne je povabil, naj podajo svoje predloge za delo društva. Evald Koren je menil, da bi bilo treba število prireditev zmanjšati in povečati njihovo tehtnost. Dva ali trije večji dogodki na leto bi bili dovolj, saj se mesečna ponudba izgubi v množici drugih obveznosti. Jola Škulj je povedala, da je Izvršni odbor že večkrat razmišljal o organizaciji komparativističnih dnevov. Dodala je, da se je kriterij pri izboru predavateljev zmeraj upošteval. Tomo Virk je sodil, da bi manjše število prireditev rešilo problem obiskanosti, saj bi trikrat ali petkrat na leto profesorji na Filozofski fakulteti odstopili svoje termine.

7. Poročilo volilne komisije je prebrala Alenka Koron. Oddanih je bilo 23 volilnih lističev; celotno kandidatno listo je obkrožilo 21 volilcev, na enem listku je bil en nov predlog, na drugem sta bila dva prečrtana. Darko Dolinar je ugotovil, da so bili z veliko večino za člane IO izvoljeni:  Marko Juvan (predsednik), Darko Dolinar, Marijan Dović, Seta Knop, Matevž Kos, Iztok Osojnik, Darja Pavlič, Tone Smolej, Vid Snoj, Jola Škulj, Tomo Virk; za člane nadzornega odbora: Ivo Svetina, Majda Stanovnik, Vilenka Jakac Bizjak; za člane častnega razsodišča Katarina Bogataj Gradišnik, Janez Stanek, Vlasta Pacheiner. Darko Dolinar je čestital novemu predsedniku SDPK, mu zaželel uspešno delo, obljubil podporo članov in mu predal besedo. Marko Juvan se je zahvalil za zaupanje in povedal, da računa na podporo Izvršnega odbora. Želi si čim večji odziv članstva v obliki pobud in obiska na prireditvah. Število teh naj bi zmanjšali in skoncentrirali v posvete. Napovedal je tudi okrepitev spletnih strani, tako da bi člani na njih lahko zastavljali vprašanja in pobude. V imenu vseh se je zahvalil Joli Škulj za njeno požrtvovalno delo, saj je žrtvovala ogromno časa, da je društvo obdržalo kakovostno raven toliko let.

8. Darko Dolinar je opozoril, da bomo naročnino in članarino v bodoče nakazovali na nov račun, ki bo odprt pri Novi ljubljanski banki. Prisotne je pozval, naj podajo predloge za višino članarine in naročnine. Jola Škulj je opozorila, da so sredstva, zbrana s članarino, izjemno pomembna, saj so društvu omogočila preživetje. Povedala je, da ni bil realiziran sklep prejšnjega občnega zbora, po katerem naj bi članom priznali 20% popust pri naročnini na revijo PK, to pa zato, ker bi uresničevanje tega sklepa izjemno zakompliciralo pobiranje obeh prispevkov. Darko Dolinar je predlagal, da občni zbor prekliče ta sklep. Marko Juvan je opozoril, da članarina pokriva stroške pošiljanja vabil, iz nje se delno financira program. Člane Oddelka za PK je pozval, naj v SDPK povabijo nove, mlade člane. Marijan Dović je predlagal, naj revijo brezplačno prejemajo študentje, ki bi plačali članarino. Evald Koren je opozoril na statutarno vprašanje, ali je član SDPK lahko nekdo, ki nima diplome iz primerjalne književnosti. Darko Dolinar je prebral 9. člen Pravil SDPK, ki to možnost dopušča. Lado Kralj je predlagal, da se včlanitev v društvo izrecno predlaga podiplomskim študentom. Prisotni so sprejeli sklep, naj bo nova članarina 3.000 tolarjev, prav taka pa tudi naročnina na revijo PK. Pri glasovanju se je en član vzdržal.

Darko Dolinar je ob 20.40 zaključil občni zbor.