|
| Občni zbori SDPK
ZAPISNIK
1. Predsednik društva dr. Marko Juvan je pozdravil
prisotne na občnem zboru. Najavil je glasovanje o predlogih izvršnega odbora
za vodenje občnega zbora, izvedbo volitev in sprejem dnevnega reda. A)
Predlog dnevnega reda: B)
Predlog za delovno predsedstvo: Marko Juvan (preds.), Marijan Dović
(zapisnikar) in Tone Smolej; C)
Predlog za volilno-verifikacijsko komisijo (Majda Stanovnik, Alenka Koron); D)
Predlog za overovitelje zapisnika (Seta Knop, Alenka Koron); Vsi predlogi
so bili soglasno sprejeti. Na predlog Majde Stanovnik je bila razglasitev
rezultatov iz praktičnih razlogov premaknjena na konec dnevnega reda. 2.
Poročila 3.
Razglasitev častnega člana 4.
Razprava o poročilih. 5.
Poročilo nadzornega odbora 6.
Volitve organov 7.
Bodoči program društva 8.
Razno. Pod razno se je nadaljevala diskusija o bodočih oblikah dela društva.
Darko Dolinar je poudaril, da je delovanje društva v tem mandatu prestopilo na
višjo raven, predvsem z uspešno realizacijo zamisli o mednarodnih
komparativističnih simpozijih (Vilenica) ter posebnimi številkami revije, ki
so društvo intenzivneje integrirale v mednarodne strokovne okvire. Darja Pavlič
je najavila, da bo v letu 2007, ko bo revija beležila 30 let izhajanja,
prenovljena tudi njena zunanja podoba, s čimer se je večina strinjala. Tone
Smolej je dodal, da se v istem letu obeta tudi Ocvirkova 100-letnica, Darko
Dolinar pa je pojasnil, da je ob tej priložnosti v pripravi tudi večji
simpozij. Glede simpozija v Lipici so si bili člani enotni, da gre za pomembno
prireditev, ki bi jo bilo treba gojiti v prihodnje; če bi dopuščale možnosti,
pa bi bilo dobro kakšen simpozij pripraviti tudi v Ljubljani. Marko Juvan je obžaloval,
da je tridesetletnica ustanovitve društva (leta 2003) nekako zdrsnila mimo
neopažena, saj gre za zavidljiv jubilej. Darko Dolinar pa je poudaril
odgovornost članstva, predvsem pa novega izvršnega odbora, za pridobivanje
novih članov društva. 9.
Razglasitev izida volitev Marko
Juvan je ugotovil, da so s tem vse točke dnevnega reda izpeljane in ob 20.40
zaključil občni zbor ter povabil člane k nadaljevanju neformalnega druženja na vrtu sosednjega jazz kluba. dr.
Marijan Dović, tajnik SDPK PREDSEDNIKOVO POROČILO O DELU SLOVENSKEGA DRUŠTVA
ZA PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST V ŠTIRILETNEM MANDATNEM OBDOBJU (OD JUNIJA 2002 DO MAJA 2006) V poročilo zajemam štiriletno mandatno obdobje, od
svoje izvolitve za predsednika društva na zadnjem volilnem občnem zboru, 20.
junija 2002. Če na kratko povzamem, je v zadnjih štirih letih društvo
nadaljevalo tradicijo, na katero smo lahko upravičeno ponosni, naredilo pa je
še nekaj korakov naprej s svojimi oblikami delovanja, publikacijami, medijsko
odmevnostjo in mednarodnimi povezavami. Poudaril bi tele dosežke: -
kontinuirano prirejanje predavanj, okroglih miz ter
mednarodnih simpozijev oziroma kolokvijev (v sodelovanju z Inštitutom za
slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Oddelkom za primerjalno književnost
in literarno teorijo in Društvom slovenskih pisateljev); -
redno izdajanje ali soizdajanje tematsko-problemsko
zaokroženih znanstvenih publikacij, ne le v slovenščini, ampak tudi v tujih
jezikih; -
uvrstitev revije Primerjalna
književnost v AHCI; -
vedno bogatejše in ažurne spletne strani; -
povečano zanimanje medijev za dogodke, ki smo jih
prirejali, in njihov odmev v tujini; -
utrditev sodelovanja z Društvom slovenskih
pisateljev; -
aktivno vključenost članic in članov v vodilnih
organih ICLA in drugih mednarodnih komparativističnih združenjih ali
projektih, pa tudi njihovo sodelovanje v uredništvih tujih komparativističnih
revij; -
uspešno »črpanje« državnih subvencij na razpisih
in nasploh razmeroma ugodno in stabilno finančno poslovanje; -
doseženo priznanje, da smo društvo, ki deluje v
javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti (status nam je odobrilo
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 16. 1. 2005, za dobo 5
let). 1. O vsem zdaj nekoliko podrobneje. Najprej v številkah:
priredili smo skupaj 15 predavanj (9 tujih in 6 domačih predavateljev), 2
okrogli mizi (s skupaj 10 udeleženci), 4 mednarodne simpozije oz. kolokvije (s
33 domačimi in 21 tujimi referenti) in eno poročanje s tujih znanstvenih
konferenc (5 referentov). To znaša skupaj v štirih letih kar 22 prireditev s
84 sodelujočimi! V tem času smo izdali ali soizdali še 4 brošure konferenčnih
povzetkov, en znanstveni zbornik in 3 posebne tematske številke Primerjalne
književnosti. Med uglednimi predavatelji in referenti iz tujine naj
omenim Jeana Bessiera, Włodzimierza Boleckega, Eriko Greber, Winfrieda
Menninghausa, Barta Keunena, Johana Mooija, Galina Tihanova in Bertranda
Westphala, med domačimi pisateljskimi imeni pa Milana Jesiha, Kajetana Koviča
in Uroša Zupana. Na predavanjih, okroglih mizah, simpozijih in kolokvijih so
bile obravnavane mnoge teme, predvsem takšne, ki so aktualne v mednarodni
literarnovedni skupnosti. Naj omenim samo nekatere: izhodišča za moderno
pisanje literarne zgodovine, literatura in prostor, Kosovelov pesniški opus,
dialog med teorijo in literaturo ter pojem hibridnosti; problem tragičnega,
prevajanje Platona; češka in slovaška komparativistika, nove literarnovedne
smeri, mednarodni modernizem in postmodernizem, pojem svetovne književnosti in
globalizacije, postromantični sindrom ter razmerja med literaturo in drugimi
umetnostmi. Zelo dobro so se obnesli trije mednarodni
komparativistični kolokviji, ki smo jih od leta 2003 vsak september v
sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev prirejali v Lipici, v okviru
literarnega festivala Vilenica. Kolokviji so odprli dragocene in aktualne teme,
spodbudili živahne diskusije med pisatelji in literarnimi znanstveniki iz
Slovenije in tujine (sodelovali so mednarodno uveljavljeni in/ali perspektivni
gosti iz Anglije, Belgije, Cipra, Francije, Italije, Nemčije in Poljske). S
temi kolokviji je stroka pridobila odmevnost, literarni festival poglobljena
razpravljanja, slovenska komparativistika pa si je – skupaj z literaturo –
utrla nove poti v svet. Kaže, da imajo vileniški kolokviji vse pogoje, da se
spremenijo v tradicijo. Revija Primerjalna
književnost, o kateri bo sicer posebej poročala njena urednica, dr. Darja
Pavlič, je razširila obseg in krog sodelavcev. Vsako leto izide še posebna (tujejezična
ali dvojezična) številka s prispevki z vileniških kolokvijev. Od 2005 je bila
visoka kakovost publikacije po zaslugi truda njene urednice potrjena z
uvrstitvijo Primerjalne književnosti v
AHCI. Je edina slovenska literarnovedna revija, ki si je pridobila takšen
status. Spletne strani, ki jih od leta 2001 ureja dr. Marijan
Dović, so postale nepogrešljiv medij za obveščanje družbenega članstva in
širše, tudi tuje javnosti o našem delu. Odkar štejemo obiske teh strani
(mislim da od konca leta 2004), se je do danes nabralo 2748 obiskov. Na spletnih
straneh lahko najdemo tudi kazala in povzetke, zdaj pa tudi že članke iz Primerjalne
književnosti. 2. Mednarodne povezave. Še vedno smo, kot društvo in
na individualni ravni, člani Mednarodne zveze za primerjalno književnost (ICLA/AILC).
Mag. Jola Škulj, članica IO SDPK, je bila v ICLA leta 2003 imenovana v
Research Committee of Eastern and South-Eastern Europe; od leta 2004 je članica
izvršilnega komiteja ICLA. Deluje tudi v izvršnem odboru Evropske mreže
primerjalne književnosti (REELC); mag. Aleš Vaupotič je pridruženi član
tega organa in bo urejal spletne strani REELC (te bodo imele svoj sedež v
Ljubljani). Prve mednarodne konference evropske komparativistične mreže v
Firencah se je septembra 2005 aktivno udeležilo pet naših članic in članov.
Podpisani sem član uredniškega odbora mednarodne spletne komparativistične
revije CLCWeb s sedežem v West
Lafayette (Indiana, ZDA), v kateri je že objavljalo nekaj naših članov, o
slovenski komparativistiki pa se je v CLCWeb tudi pisalo. 3. Glede finančnega poslovanja – natančneje ga bo
predstavil Marijan Dović – se lahko pohvalimo s solidnimi prilivi članarin
in naročnin ter z dotacijami ministrstev, ki so sad napornega sestavljanja
vlog, poročil in neredko tudi pritožb oziroma urgenc. Letni prihodki za revijo
in ostale dejavnosti društva se od leta 2003 gibljejo krepko nad 3 milijoni
tolarjev, toda žal so stroški toliko narasli, da tudi odhodki niso dosti manjši. 4. Društvo je nadaljevalo tudi s svojimi – sicer
preredkimi – posegi v javno pomembne zadeve; v prejšnjih mandatih je bilo
angažirano pri šolskih reformah poučevanja književnosti, tokrat pa se je
oglasilo ob primerih sodnega preganjanja pisateljev zaradi obrekovanja (primera
Brede Smolnikar in Matjaža Pikala), kjer se je pokazalo, da sodišča premalo
upoštevajo stroko, ki je najbolj pristojna za razčiščevanje razmerij med
fikcijo in resničnostjo (zadnja izjava o tem: 8. decembra 2005). S pismom
podpore oktobra 2005 smo kolegom komparativistom iz Innsbrucka skušali
pomagati, da jim univerzitetne oblasti ne bi ukinile oddelka. 5. Med članstvom smo na začetku leta 2002 izvedli
anketo o delu društva (gl. prilogo) in skušali v njej izražena mnenja upoštevati
pri nadaljnjem delu. 6. Pred koncem poročila je treba omeniti še nekatere
probleme in zadeve, s katerimi ni mogoče biti zadovoljen. Čedalje zahtevnejše
in vedno bolj zamudno je poslovanje društva – sestavljanje prijav na razpise,
pisanje poročil se iz leta v leto kopiči in zapleta. Vedno bolj stroga in toga
je tudi zakonodaja, ki zadeva finance društev. Profesionalne računovodske
storitve so nujne, so vedno obsežnejše; žal nas tudi precej stanejo, čeprav
nam ga. Turšič, ki svoje delo vestno opravlja, gre na roke in za računovodsko
delo ne zaračunava visokih tarif računovodskega društva. Precej pičel je
prirast članstva – novih udov nimamo niti deset. Manjkalo je širše in
trajnejše prizadevanje, saj posamezne, bolj ali manj osamljene kampanjske
akcije ne pomagajo dosti. Tudi udeležba na društvenih prireditvah ni vedno
tolikšna, kot bi si želeli, a je v glavnem povsem primerljiva s sorodnimi
dogodki v organizaciji drugih društev in ustanov. Žal se je bolj slabo prijelo
javno predstavljanje novih doktoratov in magisterijev za člane društva, čeprav
so bili prvi poskusi nadvse spodbudni. 7. Naj končam osebno in na kratko: po štirih letih
sem kot društveni predsednik hvaležen, vesel, ponosen in utrujen. Hvaležen
sem sodelavkam in sodelavcem za vso podporo, pobude in nesebično delo; hvala
predvsem dr. Marijanu Doviću, tajniku društva, dr. Darji Pavlič, urednici
revije, Iztoku Osojniku, ki nas je vpeljal v festival Vilenica, ter vodjem
kolokvijev in okroglih miz (mag. Joli Škulj, dr. Borisu A. Novaku, dr. Janezu
Vrečku, Jelki Kernev Štrajn, dr. Vidu Snoju, tudi podpredsedniku društva). Vesel
in ponosen sem, da nam je uspelo društvo ne le ohraniti pri življenju (kar
je zmeraj teže), temveč mu dati nov zagon in razsežnosti; in utrujen sem od dolge, kar predolge skrbi in razmnožujočih se »infrastrukturnih«
opravil zadnjih štirih let. Pravzaprav sem vesel tudi, ker se mi predsedniško
služenje danes izteka. Na koncu bi se želel še enkrat iskreno zahvaliti vsem,
ki so mi stali ob strani in pomagali pri društvenem delu; tistim, ki z mano
niso bili zadovoljni, ali pa sem se jim kakor koli zameril, se opravičujem in
jih prosim za razumevanje. Hvala torej stari ekipi in veliko dobre volje tistim,
ki bodo izvoljeni danes! dr. Marko Juvan, predsednik SDPK UTEMELJITEV PREDLOGA ZA RAZGLASITEV DR. DAROSLAVA
DOLINARJA ZA ČASTNEGA ČLANA Na seji izvršnega odbora SDPK, dne 24. 11. 2005, je
bila soglasno sprejeta odločitev, da se občnemu zboru društva predlaga, da v
skladu z 9. členom Pravil SDPK izbere in razglasi dr. Daroslava Dolinarja za častnega
člana Slovenskega društva za primerjalno književnost. Znanstveni svetnik in izredni profesor dr. Darko
Dolinar, rojen leta 1942, predstojnik Inštituta za slovensko literaturo in
literarne vede ZRC SAZU, je nedvomno eden od tistih, ki so najdlje,
najvztrajneje in z največjo zavzetostjo skrbeli za razvoj Slovenskega društva
za primerjalno književnost in vzdrževali kakovost njegovih glavnih dejavnosti.
Udeležil se je ustanovnega zbora društva 29. marca 1973 v Filozofski
fakulteti, bil mnogo let aktiven član izvršnega odbora in v letih 1985–88
društveni predsednik. Za razvoj slovenske komparativistike neprecenljive so
predvsem njegove zasluge, vezane na vestno, odgovorno in premišljeno delo
glavnega in odgovornega urednika Primerjalne
književnosti, osrednjega glasila komparativistične stroke na Slovenskem.
Ta vloga sicer stoji bolj v ozadju vsakršnih znanstvenih podvigov, zahteva pa
vztrajno iskanje kakovostnih sodelavcev in prispevkov, neštete ure potrpežljivega
ubadanja z rokopisi in s korekturnimi polami, veliko truda s finanserji,
dogovarjanja z avtorji, tiskarji in drugimi sodelavci. Brez te, z odgovornim
intelektualnim delom prepojene revijalne infrastrukture bi slovenska primerjalna
književnost ne mogla doseči tistega, kar je. Dr. Darko Dolinar je uredniško
delo opravljal kar dvajset let, od ustanovitve revije leta 1978 do leta 1997, še
vedno pa sodeluje v njenem uredništvu. Svojima naslednikoma je kot glavni
urednik predal zavidanja vredno dediščino in brez nje se revija ne bi tako
vidno uveljavila doma in v mednarodnem prostoru. Dr. Darko Dolinar je slovenski primerjalni književnosti
in literarni teoriji podaril še eno dvajsetletje uredniškega dela, ki sicer ni
neposredno povezano z društvom, je pa z mnogimi njegovimi člani – med letoma
1981 in 2001 je sourejal zbirko Literarni
leksikon (od 11. do 46. zvezka) in pripomogel, da je ta postala referenca za
visoka znanstvena merila in da jo cenijo tudi mnogi ugledni tuji komparativisti,
ki so imeli priložnost, da so se z zbirko seznanili. Tradicijo Literarnega
leksikona Dolinar nadaljuje s sourejanjem nove literarnovedne zbirke, ki
izhaja pri ZRC SAZU – Studia litteraria. Toda krivično bi bilo, če bi poudarjali zgolj
Dolinarjevo urednikovanje. Več let je kot predavatelj sodeloval z Oddelkom za
primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski
fakulteti in pomagal izobraziti več rodov komparativistov. Njegovo raznovrstno
znanstveno, strokovno in prevajalsko delo v obdobju 1965–2006 zajema nad 400
bibliografskih enot. Dr. Dolinar se je osredotočil zlasti na dve področji, ki
sta pravzaprav metonimiji za preteklost in sedanjost slovenske in evropske
literarne vede: v svojih študijah in dveh sintetičnih monografijah (Pozitivizem
v literarni vedi, 1978; Hermenevtika
in literarna veda, 1991) je obdelal pozitivizem in hermenevtiko z
recepcijsko estetiko, torej dvoje paradigem, med kateri sta bili – in deloma
še vedno sta – razpeti literarna stroka in humanistika. Razgrinjanje ozadij
vodilnih literarnovednih metodologij je nedvomno viden Dolinarjev prispevek k
samoosveščenosti primerjalne književnosti na Slovenskem. Druga rdeča nit, ki
jo je mogoče izslediti v Dolinarjevih znanstvenih člankih, referatih,
poglavjih v monografijah (npr. v Slovenski
književnosti III, 2001) in v plodni leksikografiji, pa je živo zanimanje
za zgodovino slovenske literarne vede, posebej literarne zgodovine. Brez
Dolinarjevih zgodovinskih raziskav, tudi arhivskih, bi se spomin stroke usodno
izgubljal; brez zgodovine in spomina na znanstvene osebnosti, dogajanja in dosežke
pa tudi prave prihodnosti v humanistiki ni. Na podlagi navedenih ugotovitev moremo skleniti, da je
dr. Darko Dolinar brez dvoma »znanstveni delavec, ki je član društva in ki se
je v stroki izjemno izkazal in s tem posebej pripomogel k njenemu razvoju« (9.
člen Pravil), zato predlagamo, da ga občni zbor izbere in razglasi za častnega
člana Slovenskega društva za primerjalno književnost. dr. Marko Juvan, predsednik SDPK V Ljubljani, 22. maja 2006
Občni zbor 2002 ZAPISNIK
OBČNEGA ZBORA Jola
Škulj je pozdravila udeležence in povedala, da je Izvršni odbor na svoji 10.
seji pripravil naslednje predloge za vodenje občnega zbora in izvedbo volitev:
delovno predsedstvo v sestavi Darko Dolinar (preds.), Vilenka Jakac Bizjak, Jola
Škulj; člana verifikacijske komisije Vid Snoj in Matija Ogrin; članici
volilne komisije Alenka Koron in Jelka Kernev. Za zapisničarko je bila
predlagana Darja Pavlič; za overovitelja zapisnika Tomo Virk in Matevž Kos.
Vsi predlogi in dnevni red so bili sprejeti. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Darko
Dolinar je ob 20.40 zaključil občni zbor. |
|