PRAVILA SLOVENSKEGA DRUŠTVA ZA PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST

1. člen

Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK) je prostovoljno strokovno združenje; združuje državljane, ki se ukvarjajo s primerjalno književnostjo in literarno teorijo. Društvo deluje na območju R Slovenije in naj bi si v skladu z veljavnimi predpisi pri pristojnem ministrstvu pridobilo status, da deluje kot društvo v javnem interesu.

2. člen

Delovanje društva in njegovih organov je javno. O svojem delovanju obvešča ožjo in širšo javnost. Članstvo je obveščeno z objavljanjem vabil, z zapisniki sej organov in z internimi obvestili, širša javnost pa z javnimi sejami organov društva ter preko sredstev javnega obveščanja, z vabljenjem novinarjev na seje in sestanke društva, z organizacijo okroglih miz in tiskovnih konferenc. Za zagotovitev javnosti dela in dajanje informacij je odgovoren predsednik društva in eden od članov, ki ga določi izvršni odbor društva.

3. člen

Društvo je pravna oseba. Predstavlja ga predsednik, v njegovi odsotnosti tajnik ali član, ki ga predsednik pooblasti.

Pečat društva je okrogel in ima napis: Slovensko društvo za primerjalno književnost.

Sedež društva je v Ljubljani, Aškerčeva 2.

II. NALOGE DRUŠTVA IN NAČINI URESNIČEVANJA NALOG

4. člen

NALOGE DRUŠTVA:

• pospešuje razvoj obče literarne vede, primerjalne književnosti in literarne teorije, še posebej pa raziskovalno delo na tem področju;
• usklajuje strokovno in znanstveno dejavnost svojih članov;
• s svojimi oblikami dela skrbi za permanentno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov ter jim omogoča sodelovanje v skupnih delih;
• na svojih sestankih in občnih zborih razpravlja o strokovnih in znanstvenih vprašanjih stroke;
• popularizira stroko in njena spoznanja, vpliva na njen položaj v javnosti in šolstvu;
• skrbi za vzdrževanje in razvijanje mednarodnih stikov s stroko v svetu.

5. člen

NAČIN URESNIČEVANJA NALOG:

• organizira predavanja, seminarje, simpozije, ekskurzije za člane in zainteresirano javnost;
• organizira mednarodno izmenjavo strokovnjakov zaradi napredovanja stroke doma;
• izdaja svojo redno publikacijo, strokovno znanstveno revijo Primerjalna književnost, in občasne publikacije s področja stroke, v skladu z veljavnimi predpisi,
• skrbi za zastopanost svojih članov na mednarodnih srečanjih s področja stroke.

6. člen

Za uresničevanje svojih nalog lahko društvo ustanavlja strokovne sekcije in komisije. Sekcije in komisije so oblike dela društva, organizirane po interesnem principu članov društva; te niso pravne osebe in morajo delati v skladu s pravili društva. Ustanavlja jih izvršni odbor na pobudo članov društva.

7. člen

Društvo lahko ustanavlja podružnice.

 8. člen

Društvo se lahko včlani v sorodne organizacije na območju R Slovenije in v tujini ter z njimi sodeluje. Društvo je polnopravno včlanjeno v Mednarodno zvezo za primerjalno književnost ICLA / AILC (International Comparative Literature Association / Association internationale de la litté rature comparé e) s sedežem v Parizu.

9. člen

Člani društva so redni. Član društva lahko postane vsak državljan R Slovenije, ki je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ali se s stroko ukvarja kot znanstvenik, raziskovalec, publicist, urednik, predavatelj, učitelj, prevajalec, bibliotekar ipd.

Član društva lahko postane tudi državljan R Slovenije, ki s svojo dejavnostjo pripomore k razvoju stroke na ozemlju R Slovenije, pod enakimi pogoji pa član društva lahko postane tudi tuj državljan.

Članstvo v društvu je prostovoljno.

O sprejemu članov odloča izvršni odbor na podlagi pristopne izjave in na predlog treh članov društva.

Častni član lahko postane znanstveni delavec, ki je član društva in ki se je v stroki izjemno izkazal in s tem posebej pripomogel k njenemu razvoju. Častne člane izbira in razglaša občni zbor društva na podlagi pisnega predloga izvršnega odbora. Naziv častnega člana lahko podeli društvo tudi nečlanu, ki ima velike zasluge za delovanje društva, vendar le-ta nima pravice odločanja.

10. člen

Člani so dolžni izpolnjevati naloge društva, uresničevati sklepe organov in redno plačevati članarino.

Članarino določa občni zbor društva.

Častni član ne plačuje članarine.

11. člen

Člani imajo aktivno in pasivno volilno pravico.

Vsi člani društva imajo pravico sodelovati v društvenem delu in uporabljati društvena sredstva za uresničevanje ciljev in nalog društva in biti seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančnomaterialnim stanjem.

12. člen

Članstvo preneha:

• s prostovoljnim izstopom iz društva,
• s črtanjem iz evidence,
• z izključitvijo iz društva.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če izvršnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz evidence izvršni odbor, če ta kljub opominu ne plačuje članarine.

O izključitvi člana na predlog častnega razsodišča in iz razlogov, navedenih v 26. členu, dokončno odloča občni zbor.

13. člen

Sredstva društva so poleg lastnih dohodkov (članarina, dohodki od izdaj, dotacij, daril in volil) še subvencije iz javnih virov za izpeljavo strokovne dejavnosti društva (predavanja, seminarji, okrogle mize, posveti, simpoziji, tiskanje publikacij).

14.člen

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katere je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

15.člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi načrti, ki jih sprejme občni zbor. Na občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

16. člen

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva.

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Društvo ima svoj žiro račun pri Agenciji republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.

17. člen

Delo blagajnika je javno. Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno materialno poslovanje društva.

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko zaposli društvo strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

18. člen

Organi društva so:

• občni zbor,
• izvršni odbor,
• nadzorni odbor,
• častno razsodišče.

19. člen

Občni zbor je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani društva.

Redni občni zbor je vsako leto; skliče ga izvršni odbor. Vsaka štiri leta je ta zbor volilni.

Izredni občni zbor je mogoče sklicati po sklepu izvršnega ali nadzornega odbora ali na pisno zahtevo tretjine članov.

Občni zbor je treba sklicati najmanj mesec dni pred dnevom, ko se sestane, v vabilu pa mora biti naveden predlog dnevnega reda.

V primeru, da izrednega občnega zbora ne skliče izvršni odbor, to storijo predlagatelji sami in obvezno predložijo tudi dnevni red z ustreznimi gradivi.

20. člen

Redni občni zbor sprejme dnevni red, sprejme, spreminja ali dopolnjuje pravila društva, sprejema program dela, voli iz vrst članov predsednika društva in člane drugih društvenih organov, sprejme poročilo organov, sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun, razrešuje izvoljene organe, razglaša častne člane, odloča o predlogih, prošnjah in pritožbah, dokončno odloča o izključitvi člana iz društva, določa višino članarine ter sklepa o prenehanju društva.

Izredni občni zbor obravnava samo zadeve, zaradi katerih je bil sklican.

21. člen

Občni zbor je sklepčen, če je navzoča več kot polovica članov.

Če v določenem času ne pride predvideno število članov, se občni zbor odloži za eno uro, nato pa se prične, če je navzočih najmanj deset članov.

Občni zbor sklepa z večino glasov navzočih članov.

Občni zbor vodi delovno predsedstvo, izvoljeno na občnem zboru. Organe društva voli in druge sklepe sprejema občni zbor s tajnim glasovanjem, kolikor občni zbor na samem zasedanju ne odloči drugače. Občni zbor voli in razrešuje predsednika in člane izvršnega odbora, člane nadzornega odbora in častnega razsodišča. Člani izvršnega odbora volijo izmed sebe podpredsednika, tajnika in blagajnika.

22. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ občnega zbora. Opravlja organizacijska, strokovna, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi vso društveno dejavnost med rednima občnima zboroma. Izvoljen je za štiri leta. Šteje 7 do 13 članov in ga sestavljajo, predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in voljeni člani.

Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

23. člen

Naloge izvršnega odbora so, poleg naštetih v 22. členu, še:

• priprava vsebinskih predlogov delovnih programov društva,
• priprava poročil o delu društva,
• priprava in sestavljanje predlogov finančnih načrtov in zaključnih računov,
• upravljanje s premoženjem društva,
• sklic občnega zbora,
• priprava predlogov za občni zbor,
• imenovanje stalnih in začasnih komisij,
• pripravljanje predlogov pravil, njihovih sprememb in dopolnitev.

24. člen

Izvršni odbor se sestane po potrebi, vendar najmanj dvakrat na leto. Sklepe lahko sprejme, če je navzočih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

Sklepe izvršnega odbora uresničujejo predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik.

Predsednik društva predstavlja in zastopa društvo pred tretjimi osebami v premoženjskih in drugih pravnih poslih v državi in tujini. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu odboru in občnemu zboru.

V nujnih primerih lahko člani izvršnega odbora glasujejo tudi pisno.

Sklepe izvršnega odbora podpisujejo predsednik ali pooblaščeni člani.

Tajnik vodi društveno korespondenco in zapisnike ter sklicuje seje izvršnega odbora v dogovoru s predsednikom. Hrani arhiv in pečat društva. Tajnik skrbi za upravno administrativne in tekoče zadeve. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu odboru in občnemu zboru.

Blagajnik odgovarja za finančno in materialno poslovanje društva, pripravlja predlog finančnega načrta, zaključni račun in vodi finančno poslovanje v skladu s sklepom izvršnega odbora ter v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu odboru in občnemu zboru.

Izvršni odbor ustanavlja sekcije, komisije, redakcijske odbore ipd. Izvršni odbor lahko po potrebi najame stalne ali honorarne uslužbence za vodenje administrativno-finančnega poslovanja društva v skladu z veljavnimi predpisi s področja delovnega prava.

25. člen

Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana. Dolžnost odbora je, da najmanj enkrat letno pregleda finančno materialno poslovanje društva in spremlja delo izvršnega odbora ter drugih organov društva. Na rednem občnem zboru o tem poroča in predlaga razrešnico izvršnemu odboru. Nadzorni odbor veljavno sklepa, če so prisotni vsi člani in če za sklepe glasuje večina. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

Predsednika izvoli nadzorni odbor na prvi seji. Dolžnosti predsednika so, da sklicuje in vodi seje in da skrbi za zakonitost sklepov glede na pravila društva. Mandatna doba je štiri leta.

26. člen

Častno razsodišče sestavljajo trije člani, predsednik in dva namestnika, ki jih voli občni zbor za dobo štirih let. Predsednika častnega razsodišča izvolijo člani izmed sebe na prvi seji.

Častno razsodišče vodi postopke ugotavljanja disciplinskih prekrškov članov društva in izreka kazni. Veljavne sklepe sprejema, če so prisotni vsi trije člani in če za sklepe glasuje večina. Za svoje delo je odgovorno občnemu zboru.

Za disciplinski prekršek članov društva se šteje hujše nespoštovanje Pravil in sklepov organov društva ter vsako ravnanje, ki utegne huje prizadeti interese in ugled društva.

O prekrških odloča na I. stopnji častno razsodišče. Častno razsodišče lahko izreče članom društva naslednje ukrepe:

• opomin,
• javni opomin,
• izključitev.

Za disciplinski postopek se smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku.

O pritožbah zoper ukrepe častnega razsodišča odloča na svojem prvem naslednjem sklicu občni zbor članov kot najvišji društveni organ.

27. člen

Društvo preneha obstajati po sklepu občnega zbora, če za prenehanje glasuje več kot polovica članstva ali po samem zakonu, če pade število članov pod deset.

V primeru prenehanja društva preide društveno premoženje kot darilo po dejavnosti sorodnemu društvu.

28. člen

Ta pravila je sprejel občni zbor dne 22. 10. 1997. Z dnem, ko pristojni upravni organ za notranje zadeve vpiše spremembe Pravil v register društev, prenehajo veljati Pravila, sprejeta na občnem zboru, ki je bil dne 12. 12. 1990.

Predsednica: mag. Jola Škulj