Ustanovni občni zbor društva je bil dne 29. 3. 1973. Društvo si je postavilo nalogo, da bo vsestransko pospeševalo razvoj primerjalne književnosti in literarne teorije, pomagalo oblikovati strokovne kadre, populariziralo stroko v javnosti, organiziralo predavanja in izdajalo strokovne publikacije. Za prvega predsednika je bil izvoljen dr. Janko Kos in za člane izvršilnega odbora Franček Bohanec, Zoltan Jan, Marjana Kobe, dr. Dušan Pirjevec, Majda Stanovnik in dr. Mirko Zupančič. Odbor je posvetil veliko časa pripravljanju statuta oziroma društvenih pravil, ki jih je bilo potem treba v letu 1975 prilagoditi novim predpisom o društvih. Glavne delovne naloge društva in odbora pa so bile: sodelovanje v razpravah o položaju stroke v srednjem šolstvu, priprave za izdajanje publikacij in strokovna predavanja, ki so se začela spomladi 1974.

Na občnem zboru dne 20. 5. 1976 so bila sprejeta spremenjena pravila in izvoljen nov odbor, katerega člani so postali Niko Grafenauer, Marjana Kobe, dr. Janko Kos, dr. Dušan Pirjevec, Majda Stanovnik in Breda Vrhovec, za predsednika pa je bil izvoljen Franček Bohanec. V novem mandatnem obdobju se je nadaljeval program strokovnih predavanj, ki ga je od začetka do odhoda na študijsko bivanje v tujino jeseni 1976 vodil dr. Dušan Pirjevec, medtem ko je za organizacijo skrbela Breda Vrhovec. Obenem so se nadaljevale priprave za izdajanje znanstvenih oziroma strokovnih publikacij. Ko so se razjasnili pogledi na vrstni red, po katerem naj bi ustrezali številnim tovrstnim potrebam, in na realne možnosti za njihovo uresničevanje, je društvo sklenilo ustanoviti revijo.

SKLEP O USTANOVITVI REVIJE

Društvo za primerjalno književnost SR Slovenije je v skladu s 4. členom svojih pravil in z razpravo na prejšnjih občnih zborih na razširjeni seji izvršilnega in nadzornega odbora dne 10. 2. 1978 sklenilo, da začne izdajati znanstveno glasilo z delovnim naslovom Revija za primerjalno književnost.

Temeljna usmeritev in naloge revije so razvidne iz priložene vsebinske zasnove.

Revija izhaja dvakrat na leto; kraj izhajanja je Ljubljana; naslov uredništva: Ljubljana, Aškerčeva 12. Praviloma objavlja prispevke v slovenskem jeziku.

Uredniški odbor sestavlja 4-8 članov. Njegov mandat traja tri leta. Ob ustanovitvi revije ga izvoli društvo, po poteku mandata pa ga ponovno izbira zbor sodelavcev, potrjuje pa društvo in izdajateljski svet kot organ družbenega upravljanja.

Izdajateljski svet sestavljajo delegati uredništva, izdajatelja, oddelka za primerjalno književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani, inštituta za slovensko literaturo in literarne vede SAZU, slavističnega društva, društva pisateljev, društva književnih prevajalcev, društva bibliotekarjev, orientalističnega društva, društva za tuje jezike, društva gledaliških kritikov in teatrologov, SZDL in skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov. Dokončni sestav sveta bo določen v soglasju s pristojnim organom SZDL. Mandat sveta traja tri leta. Svet opravlja naloge, ki mu jih določa zakon o javnem obveščanju, predvsem pa spremlja uresničevanje vsebinske zasnove in splošno usmerjenost revije.

Revija se vzdržuje delno z naročninami ter z dohodki od prodaje, v glavnem pa z družbenimi podporami raziskovalne skupnosti in kulturne skupnosti Slovenije.

Ljubljana, 10. 2. 1978

Predsednik: Franček Bohanec,

Tajnik: Breda Vrhovec

VSEBINSKA ZASNOVA REVIJE

Revija je znanstveno glasilo Društva za primerjalno književnost SRS. Objavlja razprave, članke, kritike in druge prispevke s področja primerjalne literarne zgodovine in literarne teorije z metodologijo. Posebno pozornost posveča tem problemskim sklopom: raziskovanje zvez med slovensko in evropsko oziroma svetovno literaturo; spoznavanju tistih pojavov in procesov v svetovni literaturi, ki so značilni za današnji čas; načelnim vprašanjem o bivanju, zgradbi in funkciji literarne umetnosti; zgodovinskim in teoretičnim raziskavam literarnih vrst in oblik, stilov, smeri in obdobij; kritično problemskemu obravnavanju različnih smeri, teoretičnih aspektov in metodologij sodobne literarne vede; vse to pa s posebnim ozirom na pomen teh pojavov in problemov za slovensko znanost in kulturo.

Revija načelno objavlja predvsem članke in razprave o vprašanjih, ki dotlej še niso bila zadovoljivo obdelana ali se kažejo v novi konstelaciji, in tako daje samostojen prispevek k razvoju stroke. Poleg tega vzdržuje stík z njenimi novejšimi težnjami v ocenah znanstvenih del in v informativno-preglednih ter bibliografsko dokumentarnih prispevkih. Ko se ukvarja z glavnimi pojavnimi oblikami literature v sodobnem svetu, obenem širi pot za njihovo spoznavanje v slovenskem prostoru in tako poleg čisto znanstvene opravlja tudi širšo kulturno funkcijo.

Revija je odprta vsem, ki delajo na omenjenih področjih in katerih prispevki dosegajo ustrezno raven. Pri objavljanju daje prednost sodelavcem iz SR Slovenije. Znanstveno oziroma strokovno ustreznost prispevkov presoja uredništvo, družbeno kontrolo nad splošno usmeritvijo revije pa opravlja izdajateljski svet, ki ga sestavljajo delegati uredništva, izdajatelja in različnih strokovnih ter družbenih organizacij. S tem je zagotovljena demokratičnost strokovnega urejanja, potrebna znanstvena raven in usklajenost celotnega delovanja revije s splošno usmerjenostjo naše družbe.